Australian Cattle Dog ~ avstralski govedar ~ ACD (SLO)

, , Australian Cattle Dog ~ ACD

O pasmi
Pasma se je začela razvijati v Avstraliji na začetku 19. stoletja, ker so živinorejci potrebovali močnega, vzdržljivega psa, ki bo kos tako živini kot tudi težkim, raznolikim, ekstremnim vremenskim pogojem v deželi.
Imenujejo se tudi Australian Heeler, Hall’s Heeler, Queensland Heeler ali the Blue Heeler.
Mladički pokukajo na svet beli, to značilnost vlečejo od Dalmatinca, ki je, poleg dingov, kelpijev, škotskih ovčarjev in bulterijerjev, ena od pasem, ki je izoblikovala ACD-ja, kot ga poznamo danes.

Kratka dvojna dlaka (ki je lahko modra, rdeča ali modra z “madeži” ali lisami) je dolga od 2,5 do 4 cm in je »pojačana« s kratko in gosto podlanko ter ne zahteva veliko dela, eno ščetkanje na teden zadostuje. ACD-ja kopamo po potrebi, redno pa je treba vzdrževati kremplje, ga pregledovati zaradi klopov in skrbeti za redno dehelmintizacijo (razglistenje).

Plečna višina psov je od 46 cm do 51 cm, psic pa od 43 cm do 48 cm.

Osebnost
ACD ni čisto vsakdanji pes. Vzrejen je bil za zbiranje in pašnjo živine, zato je zelo močan, energičen in pameten. Ima močno osebnost in ob sebi potrebuje skrbnika, ki je karakteren, tako, kot je on sam. Le tako bo srečen in uravnotežen ter zadovoljen pes. Je poslušen, a drzen. Želi ustreči skrbniku, na ukaze se odziva hitro, a kljub temu razmišlja s svojo glavo. ACD potrebuje nenehno zaposlitev, fizično in psihično. Nobena naloga ni preveč zahtevna zanj. Najbolje se počuti v delovnem ozračju kmetije in obožuje naloge, pri katerih mora razmišljati. ACD, ki se dolgočasi, lahko postane zelo uničevalen do predmetov, ki ga obkrožajo.

ACD je ponavadi rezerviran in zadržan do tujcev ter hkrati strastno in silovito zaščitniški, če se mu zazdi, da je njegova lastnina in/ali skrbnik ogrožen. Po eni strani je trmast in svojeglav, ko pa se enkrat naveže na skrbnika, imamo zvestega prijatelja za vse življenje. A ne delajmo si utvar, to prijateljstvo si je treba zaslužiti. ACD-ju pravijo tudi »pes na ježka« (»velcro pes«) ali »pes senca«, ker se na skrbnika prilepi kot lepilo, kamorkoli gremo, nas sledi v koraku. Ker je zelo zvest, zaščitniški, pogumen, zaupanja vreden in pozoren, je odličen čuvaj. Do neznancev je sicer nezaupljiv in previden, a ne agresiven. Ker je po naravi dominanten, pa je lahko precej agresiven do drugih psov, zato je zgodnja socializacija ne samo pomembna ampak nujna.

ACD je primeren za aktivne družine ali posameznike. Kot vsak pes (ali konj, ali človek) je tudi vsak ACD enkratna in unikatna osebnost. Dober rejec pozna vse člane tropa in vam bo znal svetovati ter izbrati psa, ki se bo kar najbolje ujel z vašo osebnostjo.

Najljubše aktivnosti
ACD je poln življenja, bister, željan in odločen, da bo uspel kjerkoli, v kateri koli aktivnosti, ki mu jo boste predstavili. Obožuje dolge sprehode (namig – če ga opremite s pasjim nahrbtnikom, mu bo tak sprehod dal še večji smisel, saj bo nekaj »delal«), lahko ure in ure teka za žogo, rad pa ima tudi vodo (pa tudi blato in podobne mokre zadeve 🙂 ). Ker je izjemno učljiv, zlahka obvlada tudi različne trike in veščine, ti ga psihično zaposlijo, skrbnik pa se lahko potem z njim hvali pred gosti 🙂 .
Je odličen spremljevalec pri teku, pohodništvu, rolanju, kolesarjenju,jahanju, uživa tudi v prinašanju predmetov, igranju s frizbijem ipd.

ACD in otroci
Uravnotežen ACD je lahko odličen otrokov družabnik, saj jih obožuje, če se le nanje navaja že od majhnega. Skrbnik ACD-ja pa se mora zavedati, da lahko pride do neželenih situacij, iz več razlogov. ACD je bil vzrejen za zbiranje živine, za to pa uporablja svoja usta, natančneje zobe. Tudi ko je razburjen (oziroma se mu raven energije dvigne, kar se zgodi tudi že ob opazovanju otroške igre) ali pa se dolgočasi, lahko začne ščipati, ni pomembno, otroka, vas, obiskovalca. Samo ščipanje ni toliko boleče, kot je neprijetno, za otoka pa gre zapovrhu še za strašljivo izkušnjo. Če ima vaš otrok obisk in se z vrstniki igra na način, ki ga ACD oceni kot grožnjo svojemu prijatelju iz črede, lahko zaradi zaščitništva postane »neprijeten« do drugih otrok.

Urjenje
ACD je eden najbolj inteligentnih psov! Njegovo urjenje je zelo enostavno, ker se novih ukazov nauči hitreje kot katera koli druga pasma. Pravijo, da ima tudi veliko smisla za humor.
Problemi lahko in bodo nastali pri neodločnih skrbnikih, in pa takih, ki ne poskrbijo za dovolj gibanja in zaposlitev. Če nimate dovolj časa za izpolnjevanje njegovih fizičnih in psihičnih potreb, če ne razumete pasjih nagonov in njihove potrebe po vodji, potem to ni pasma za vas.

Temperament se razlikuje od psa do psa, a vsi imajo veliko mero energije, so svobodnega duha in vas bodo naredili za središče svojega vesolja. ACD-jeva navezanost na skrbnika je silna. Sledil vas bo povsod in bo želel biti udeležen pri vsem, kar počnete. Tudi iz tega razloga ni rad predolgo sam doma.

Zaradi svojega genetskega zapisa bo želel zbirati v čredo vse, vas, sosede, druge živali, igrače, da, celo avtomobile. Ne delajte si utvar, to je neustrašna žival z zelo visokim pragom bolečine, ima neomajno vero v svojo neuničljivost, je pravi ragbi igralec pasjega sveta. In dejansko je ACD skoraj tako »neuničljiv« kot sam misli, da je 🙂 .

Zapomnite si, vaš ACD bo delal to, kar ga boste naučili. Sam po sebi se ne more naučiti pravilnega in sprejemljivega obnašanja. Skrbnik mora vedno biti miren, odločen, samozavesten in dosleden pri ukazih. Vedno pa je tudi treba pohvaliti psa za dobro opravljeno delo – to je njegova največja nagrada za služenje svojemu skrbniku.

Dedne bolezni
ACD je, generalno gledano, zdrava pasma. Občasno se lahko pojavi gluhost, vendar zavestni rejci opravijo BAER test sluha pri mladičih in vam ob nakupu izročijo tudi originalno potrdilo.

Ste vedeli …
da menda ACD drži rekord najstarejšega psa?! ACD z imenom Bluey je doživel častitljivih pasjih 29 let in pol, od tega je 20 let aktivno delal z živino.
Drugače pa je povprečna življenjska doba govedarja od 12 – 16 let.

--> -->