Ken McNabb: Učimo se zbranosti

, , Trening

Pri učenju zbiranja konja si vzemimo čas, pravi Ken McNabb. Ko na svojih delavnicah govorim o konjevi zbranosti, mi rekreativni jahači dostikrat rečejo: »Ken, to meni ni važno.« Roko na srce, to je bolj pomembno za terenske jahače kot za katere koli druge. Če sem sposoben v trenutku zbrati svojega konja, pomeni, da ga lahko tudi takoj ustavim – in to je eden glavnih dejavnikov, ki nam omogočajo varnost na terenu.
Dresurni jahači potrebujejo zbranost pri izvajanju naprednih vaj, a isto rabim tudi sam pri delu z živino na ranču. Moj konj mora biti sposoben stabilno nositi težo na zadnjem delu in se premikati hitro levo in desno. Pri delu mora biti zbran. To je nekaj, kar je pomembno vsakemu dobremu jahaču.

Kaj je zbranost?
Vzemimo v roke jahalni bič, z eno roko primimo za ročaj, z drugo pa za njegov vrh. Roki približamo, da se bič uvije v lok. Tako bi lahko grobo prikazal zbranost pri konju. Zadnji del gre pod telo, kar povzroči, da se hrbet dvigne, prvi del pa postane lažji in bolj pod jahačevo kontrolo. Konjevo telo privzame atletski okvir. Nasprotje od zbranosti je konj, ki glavo nosi visoko, ima odprta usta, vrat je iztegnjen naravnost in navzgor, jahač pa na vso moč vleče za vajeti. Pri zbranem konju sta glava in vrat mehka in vodljiva.
Še bolj nazoren prikaz smo imeli na letošnjem Horsemanship Campu na Prestranku, zadevo pa lahko sami preizkusite, na sebi, da na svoji koži občutite prednost zbranosti. Postavimo se na vse štiri, dvignemo (napnemo oziroma izbočimo) hrbet in s tem spustimo glavo proti prsim. V tej drži poskusimo narediti spin v levo. Desna roka križa pred levo, nogi sta bolj ali manj pri miru. V takem zbranem položaju se lahko dokaj hitro vrtimo. Potem pa se postavimo še v »nezbran« položaj, dvignemo glavo, usločimo (vbočimo) hrbet, posledično so tudi roke in noge bolj narazen – iztegnjene stran od telesa. Poskusimo spinati v taki drži. Gre, a z dosti več muke kot v zbranem položaju.

Korak po korak
Zbranost se začne v zadnjem delu. S konjem stopiva v korak in poprosim ga, da z zadnjimi nogami stopa bolj podse, da vnese energijo v gibanje. Namig dam z nogami. Zdaj sem pripravljen za drugi namig. Žal je ta del prepogosto edini fokus jahačev – preveč jahačev pozabi na dejstva nog in se koncentrira samo na vajeti. Poprimem za obe vajeti in čakam, da se sprosti ter spusti glavo. Ko se oba namiga zložita skupaj, bi moral konja mehko čutiti v rokah. Ne bi smel imeti občutka, da mi vleče komolce naprej. Če me začno ramenske mišice boleti od nenehnega držanja konja, le-ta ni dovolj mehak in ni pripravljen na zbiranje. Vrniti se moramo nazaj, na vajo »S krog«.
Takoj, ko čutim, da konj lepo in mehko popusti v čeljusti, popustim namiga. Dresurni jahači lahko z zbranim konjem odjahajo cel nastop. A moramo se zavedati, da to od konja zahteva veliko fizično moč. Zahteva utrjene mišice in fizični trening. Torej, ko začnem, ne zahtevam več kot en korak naenkrat. Dovolj je, da naredi en korak (oziroma eno sekvenco korakov), z zadnjimi nogami globoko podse, dvignjeno hrbtenico ter prvim delom mehko v mojih rokah. Takoj popustim pritisk. A če konj sune z glavo navzgor in me potegne za vajeti naprej, usloči hrbtenico in vleče noge za sabo, ne bom popustil. Vztrajal bom, dokler ne dobim enega zbranega koraka. Vadil bom kakšnih 5 minut, vse dokler ne bom dosledno takoj dobil odgovora na svoj namig. Da vsakič, ko poprimem za vajeti, konj odgovori tako, da stopi podse in je njegov prvi del mehak kot maslo v mojih rokah. Med prsti želim čutiti samo težo vajeti.

Potem bom zahteval več. Ne bom popustil po prvem koraku. Konjev odziv bo tak, da bo iztegnil glavo in butnil v brzdo, kot da me hoče opomniti, da popustim. Ko začutim, da se upre brzdi, stisnem z nogami in ga porinem naprej, da drži ritem koraka. In takoj, ko se mehko ukloni brzdi, popustim. Morda bo trajalo tudi kakšnih 10 minut, da bova prišla do napredka, da bova, ko poprimem za vajeti, naredila 2 zbrana koraka. Tako nadaljujeva vse dokler nama, korak po korak, uspe v kosu prehoditi 10 do 15 zbranih korakov. V tem času se bo konj naučil tudi čakati na moje popuščanje, namesto da se naslanja na brzdo. Spoznal bo, da je zanj najbolje, da čaka moje popuščanje namesto da sam pritiska na brzdo. Relativno hitro bo delal več in več zbranih korakov ter gradil svojo fizično kondicijo. Potem lahko nadgrajujeva to znanje še v kasu in kasneje v galopu.

vir: americashorsedaily.com (povezava do originalnega članka)

zbran-nezbran
levo nezbrana, desno zbrana drža

foto: Bine Šedivy

S tem prispevkom zaključujem svoje 10-letno pisanje za Revijo o konjih. 10 let je dolga doba in osebno menim, da je že skrajni čas, da se umaknem in prepustim prostor drugim, mlajšim, z bolj svežimi idejami in novimi pogledi. Hvala za vaša mnenja in komentarje skozi leta.
DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.

--> -->