CIABATTA

, , Ranč&dom&kuhna

Na ta recept sem naletela povsem naključno, ko sem prestavljala programe na televiziji. Navdušilo me je dejstvo, da sestavine lahko zvečer na hitro zmečeš skupaj in testo vzhaja čez noč v hladilniku, naslednji dan pa, ko pridem iz službe, je pripravljeno za peko.

Pa še zvesti mikser naredi ves posel, čeprav se lahko testo zgnete tudi z rokami, le malo bolj lepljivo je od klasičnega testa za kruh. Skrivnost hrustljave in »luknjičaste« ciabatte je namreč v velikem deležu vode v testu. Ker pa sem vedno na tesnem s časom, izkoristim tistih 10 minut, ko mikser gnete, da pospravim po kuhinji. Tako imam pripravljeno testo za kruh pa še malo bolje se počutim 🙂 . Počasi se privajam tudi na merjenje v skodelicah, tako da so postopki zracionalizirani in zminimalizirani do konca.

Potrebujemo:
450 gramov (3 3/4 skodelice) moke (sama dostikrat kombiniram 2/3 bele in 1/3 pirine) oz. vaša najljubša moka/kombinacija za kruh
350 ml (1 1/4 skodelice) mlačne vode
žlica olivnega olja
vrečka (7 g) suhega kvasa
2 žlički soli

V posodi mešalnika premešaš moko in kvas ter postopoma dodajaš vodo ter olivno olje, na koncu, ko je že vse lepo povezano, pa še sol. Na srednji hitrosti naj mešalnik gnete testo kakšnih 5 – 10 minut. Z lopatko postrgaj po straneh posode, če je treba, da se vse sestavine lepo premešajo. Testo bo lepljivo, svetleče in elastično.

Obrni ga v naoljeno posodo, z oljem rahlo premaži tudi po vrhu, pokrij in na sobni temperaturi pusti, da vzhaja 30 minut. Z mokrimi rokami ga nato rahlo raztegni in preloži/prepogni.



Tokrat sem naredila kar dve masi. Eno ciabatto sem spekla takoj, drugo testo pa je vzhajalo v hladilniku in se naslednji dan porabilo za pico.

Od tu naprej sta dve možnosti. Pokritega s krpo se lahko da v hladilnik, da vzhaja vsaj 10 ur oziroma čez noč. Sama sem ga pustila tudi dan in pol, brez problema.
Lahko pa vzhaja na toplem kakšni dve uri. Sicer kruh ne bo imel tako velikih luknjic (kar je najbolj zaželeno pri ciabatti), je pa vseeno zelo dober.

Pečico segrej na 200 stopinj. Ko jo prižgeš, daj vanjo, spodaj, kovinsko kozico ali litoželezno ponvico.


(Za fiksiranje peki papirja si lahko pomagaš s sponkami, a če jih pustiš tudi v pečici, naj bodo brez kakšnih plastičnih premazov.)

Testo previdno preloži na pripravljen pekač. Če želim malenkost višji kruh, ga dam v model, obložen s peki papirjem, lahko pa se ga zvrne kar na velik pekač, da je tanek in ga je eno samo hrustljanje.


(Fotografiji kruha v modelu in plitvem pekaču sta nastali ob različnih priložnostih. Vsakič gre za eno celo maso.)

V obeh primerih čim manj delaj s testom, samo narahlo ga raztegni v želeno dimenzijo. Če se ga preveč oblikuje, se »uničijo« zračni mehurčki v testu, in potem v ciabatti ne bo luknjic. In ja, če bo preveč »natlačen« v modelu, bo kruh bolj kompakten, ne bo tako luknjičast. A še vseeno odličen.

Ko se pečica segreje, v kozico, ki je tudi že vroča, vlij kozarec hladne vode in vstavi pekač s kruhom.
Med peko se bo ustvarjala para, ki je nujno potrebna za hrustljavo skorjo.

Kruh naj se peče 30 – 40 minut oziroma dokler ni lepo zlatorjav. Ker ima vsaka pečica svoje posebnosti, bo v kakšni morda treba pekač vmes obrniti, da se ciabatta enakomerno zapeče.

Ohladi naj se na rešetki, za pravo hrustljavost skorje pa poskusite počakati vsaj eno uro (če vam uspe).
Odličen je tudi sam, pokapljan samo z dobrim olivnim oljem.

Testo kot tako pa nudi veliko opcij, sama sem ga preizkusila tudi za čikaški stil pice 🙂 (recept pride kmalu).

Prirejeno po receptu Silvie Colloca, Ciabatta bread.

Želite natisniti recept? PDF verzija se nahaja TUKAJ: CIABATTA.

--> -->