Besede modrosti Ray-a Hunt-a

, , Novice, Western kultura & filozofija, Zanimivosti, zgodbe

Morda bodo drobne modrosti in razmišljanja Raya Hunta delovale naključno natrosene in nepovezane, a iz vseh se jasno in preprosto da razbrati, da si konj zasluži, da z njim delamo, kakor najbolje znamo. In če ne znamo, poiščimo nekoga, ki nas bo naučil.

»Večino svojega življenja sem preživel okoli konj. Ko sem odraščal, so moji starši kmetovali. Sejali smo s pomočjo konj, tudi pridelke smo pospravljali s konji. Vedno so bili del mojega življenja.«
»Moj oče je bil izjemen timski igralec. Njegovi konji so bili zmagovalci; nikoli jih ni naredil poražence. Bil je konjar in morda se je malo tega preneslo tudi name. Zelo dobro je znal oceniti konje. Vedel je kdaj in kako kaj narediti. Tega se nisem zavedal dokler nisem postal starejši. Potem, ko sem bil starejši, sem delal stvari enako, kot jih je oče, a nisem dobival enakih rezultatov. Tako sem spoznal, da obstaja še nekaj več, nekaj, kar čutiš, v svojem srcu, ko konja čutiš, ko čutiš, kaj ti ponuja; zaupanje lahko preplavi konjevo telo ali pa ga povsem spravite iz njega.«
Konj je občutljiv
»Konj je zelo občutljiva žival. Čuti lahko muho, ki mu pristane na telesu. Ljudje, ki ste okoli konj to veste, saj ga iz tega razloga poleti uporabljate sprej proti muham. A ko ga jahate, ga jahate kot da nima nobenega občutka. Jahate ga s podbradno kovinsko verižico, uporabljate tie-down, martingal, žice, štrike, … Zakaj?
Uničujete to, kar je Mati Narava ustvarila z namenom.
Toliko stvari sem sam dolgo časa delal narobe, dokler ni prišel konj, ki ni prenesel mojega početja. Nisem mogel verjeti. Nisem ga mogel »poravnati s kladivom« da bi ga spravil v red. In nisem ponosen na to, kar govorim. Tom Dorrance je prišel mimo in rekel: »Ray, to prav zares ni potrebno.« Pokazal mi je kako delati stvari na drugačen način. Nekaj sem še vedno delal enako, a moj pristop je bil v celoti drugačen.«

Traja celo življenje
»Moram vedeti, kaj je moj posel, kaj poskušam naučiti konja in tega se ne da naučiti čez noč. Traja celo življenje, da se naučiš, kako preživeti življenje. Vidim mlade ljudi, ki so okoli konj štiri, pet let, in že vse vedo. A niso niti popraskali po površini. Osupljivo, kaj bo konj zmogel narediti človeku navkljub, in če ne bi popolnil praznine in vskočil, ne bi prav veliko zmogli narediti z njimi. Presenetljivo, kaj vse bo konj naredil za nas, če ga bomo tretirali kot da je nam enak, kot da je eden izmed nas. Torej, nekdo mora voditi program. Če bi vodil podjetje, bi me verjetno zaposlili zato, ker bi vedel, kaj moram delati. A vsakdo lahko obesi znak z napisom »Trener konj« in čaka, da pridejo žrtve. Vsakdo. Ni ti treba znati ničesar, da bi delal s konji.«

Kaj ljudem zastavlja pot
»Ni šans, da bi vas konj kadarkoli želel izkoristiti. Je pošten in odkrit in resnicoljuben kot karkoli s čim boste kdaj delali. Njemu ego ni v napoto. Tudi ponos ga ne ovira. Ne ve, kaj pomeni zmagati ali izgubiti. To so štiri stvari, ki so v napoto človeku. In to je zelo žalostno. Vse, kar se konj trudi je, da bi preživel; poskuša uspeti. Sam se trudim delati z njim, kot da je tak kot sem jaz, tako kot upam, da bo on delal z mano.«

Disciplina
»Moram imeti disciplino. Moje podjetje bi moralo imeti disciplino. Če sem učitelj, moram imeti disciplino, v nasprotnem me bodo učenci pregnali iz razreda. Ali pa jih ne bom mogel ničesar naučiti, ker bi hodili po razredu, gledali skozi okno in mi ne bi posvečali nobene pozornosti.
Torej mora priti od nas do konja. In kaj je tvoja odgovornost? Nič kaj drugačna od vzgoje otroka. Praviš, da gre konj čez tebe, te pohodi, dela stvari, ki jih ne želiš, da bi jih počel. Zakaj bi mu to dovolil? Kdo je trener? Kdo je učitelj? Kdo skrbi za to »podjetje«?«

»Vse, kar delaš je, da ponujaš konju dober dogovor, enak, kot bi ga ponudil meni. Moram voditi ta posel ali pa bo posel odpeljal mene. Če ne vodim podjetja ali držim ladje v določeni smeri, bom propadel ali pa se zaletel v drugo ladjo. Imam torej odgovornost.«

»Če vodiš podjetje in to bankrotira, ali te bodo pretepli? Ne, odpustili te bodo in najeli nekoga, ki jim bo prinašal denar. Imaš torej odgovornost, da jezdiš konja. Morda ga ne, a jaz čutim ogromno odgovornost da iz konja naredim to, kar bi Mati Narava zanj želela, da postane. Iz slabega materiala ne moreš narediti nič dobrega, »ne moreš narediti svilene denarnice iz svinjskega ušesa«, a lahko narediš denarnico iz svinjskega ušesa, in v njej nosiš ravno toliko denarja kot bi ga v svileni.«

Kako delamo
»Ne gre se toliko kaj delamo, gre se za kako delamo to, kar počnemo. In vse, kar poskušaš narediti je, da pripraviš konja do točke, ko lahko usmerjaš živost v njegovem telesu, preko nog do kopit, do njegovega uma. Um pride zadnji, ker nas ne razume. A moraš mu dati prostor, da se uči.«

Kaj lahko ponudim
»To bo ustrezalo vsakemu konju. Lahko je šampion, ki je osvojil Triple Crown ali kak mustang z dolgo glavo. Ima možgane, razmišlja, občuti, ima čustva. Torej to zame ni samo konj, gre se za kaj lahko ponudim konju, da dobim nekaj nazaj.
To dela stvari tako zanimive zame, zadnjih 40 let. In še vedno se učim. Verjetno sem najboljši študent pri vsaki posamični stvari, ker se zavedam, koliko več se še da naučiti, če bi mi le čas dopuščal. Ne vem, če mi bo kdaj uspelo priti do konca, a mi to ne jemlje poguma, Upam, da se kdo, ki prispe pred mano, vrne in mi pomaga.«

Strah in disciplina
»Ostroge niso drugačne od biča. Pomagajo, da se vzpostavi disciplina. Konj se ne bi smel bati tvojega biča, ali ostrog, ali romala, Ne bi se smel bati teh stvari. A način, s katerim jih večina ljudi uporablja je: »Ali se boš tega bal ali pa ti zadanem bolečino.« Potem začne razmišljati v napačno smer. Konj si ne želi bolečine, ravno tako kot si je ne želiš ti. Moraš delati tako, da narediš napačno odločitev težko in pravilno odločitev lahko. A nikoli ne bi smel namenoma narediti nečesa, kar bi mu prizadelo bolečino.«

»Ko sem bil majhen, smo imeli disciplino in imeli smo manire, Nismo imeli denarja. To je bilo daleč nazaj, v 1920. in 30tih letih. Ko ti je oče kaj naroči, nisi stal in filozofiral ter se obiral, šel si in si naredil. Nisi rekel »zakaj« ali »mislim, da ne bi« ali »povej mi boljši razlog«. Ubogal si, ker je imel devet trdobučnežev, ki jih je moral prehraniti. Ko je kaj naročil, si to naredil, a te ni bilo strah. A če nisi ubogal, si vedel, da jih boš dobil po riti. Torej, disciplina, spoštovanje in strah so lahko dokaj blizu drug drugega, a so vseeno daleč stran in različni, kot dan in noč.«

»Dostikrat si misliš, da bi konju moral nagnati strah v kosti, da dobiš odziv, ki ga želiš. Ne prestraši ga, ne želim si prestrašenega konja. Želim pa najvišjo stopnjo spoštovanja. In to ne dobiš kar čez noč. Kaj bom dal, bom prejel. Kaj konju ponudim, lahko vzamem nazaj. Ne morem pa dobiti od njega nekaj, česar mu nisem dal. Ne morem od tebe zahtevati tistega, kar te nisem naučil. Gradivo ti moram predstaviti na način, da ga boš razumel, in šele potem lahko nekaj zahtevam od tebe. Torej, kako se boš lotil tega? Boš vzel večje krepelo in se pridušal, da to bo pa menda zaleglo? Ne želim biti nesramen, a povem tako, kot je.«

Razlog zakaj
»Priti mora iz srca.«
»Sprašujete me, zakaj delam določene stvari. Saj jih vam ni treba delati, a obstaja razlog, zakaj delam tako, kot delam, in ta razlog je konj.«
»Kako se bo konj česa naučil, če ti ne veš, kaj delaš? Poglej, kaj vse mora preživeti. Prosim, ne obsojam nobenega, a moraš vedeti, kje si. Si prepričan, da znaš učiti konja?«

Biti iskren
»Moraš imeti veliko hrabrosti in odločnosti, če želiš iskati to, o čemer govorim. Če nimaš, še ne pomeni, da je s tabo kaj narobe. Kaj želiš delati, kaj želiš doseči? In kaj si sposoben doseči? Gre se za tvojo zbranost, koordinacijo in reflekse, v tem vrstnem redu. A samo zbranost niti približno ni dovolj.«
»Človek mora imeti zaupanje vase. Veliko ljudi ga nima. In razlog temu je, da nimajo izkušenj. Definicija zaupanja je zavedanje, da si pripravljen na neverjetne stvari. In ne moreš biti pripravljen na neverjetne stvari, če nimaš izkušenj. A to ne pomeni, da delaš narobe. Če veš, kaj znaš in česa ne, se zavedaš svojih sposobnosti. In to ni ne greh ne zločin. Si samo iskren do svojega konja. Ko si iskren do njega, ga poskušaš držati stran od težav.«

Cel članek je bil prvič objavljen v Eclectic Horsemanu št. 16.

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.

--> -->