Jack Brainard: Spominjanje, razmišljanje, razglabljanje

, , Novice, Priročniki, literatura in ostalo

In loving memory of Jack Brainard (12/8/1921 ~ 24/11/2021)

Cindy Walker je napisala krasno pesem z naslovom „Ne sramuj se svojih let.“ Smatram jo za klasiko in dokaj dobro opisuje mojo situacijo. Ena od vrstic gre takole: „Ne boj se sivine v laseh, pomisli kako si se zabaval, ko si jo dobival.“ Druga pa tako: „V tej stari knjigi z imenom življenje nikoli nisi preskočil strani, zato se ne sramuj svojih let.“
Te vrstice precej dobro opisujejo mojo kariero s konji. Verjetno največji božji blagoslov, ki sem ga bil deležen, je dobro zdravje, in nič drugega ni primerljivo s tem. Z gotovostjo lahko rečem, da sem bil blagoslovljen.

V teh mojih spominih na življenje s konji, s plusi in minusi konjarskega življenjskega stila, je precej enostavno določiti, da sem neumen. Naj naštejem še par razlogov.
Najprej, v ta posel greš zaradi tega, ker imaš rad konje in rad delaš z njimi. (Lažje je delati s konji kot z ljudmi.) Gledano iz poklicnega zadovoljstva, nič ni boljšega od konj. Trening mladega konja je izziv in gledati ga, kako se vsak dan izboljšuje in postaja boljši konj, je posebna nagrada. Upaš, da je končni rezultat dober ali odličen konj in tvoj cilj je nekje v teh mejah. Ko konj postaja boljši, čutiš, da si bližje svojemu cilju. Tudi to je nagrajujoče. Velika nagrada pride, ko dokažeš, da si zelenega colta spremenil v dobrega konja, konja, ki je sposoben zmagovati na tekmah ali se mu da pripeti listek z visoko ceno. Ponosen si na svoje delo. Ta občutek je težko opisati in dejansko gre za prijetno izkušnjo.
Nič ne prinese večjega samozadovoljstva ali ti da notranji občutek dovršitve kot treniranje dobrega konja. To je tako dober občutek, ko veš, da si svoje delo dobro opravil. Ne potrebuješ nikogar nadrejenega, da te potreplja po hrbtu, konj je tisti, ki te nagradi.
Tvoj konj je skorajda kot slika. Je umetnina, pa naj gre za naivo, umetniška dela, redko umetnino – ti si umetnik. Na konju pustiš svoj zaščitni znak, trademark. In upajmo, da boš na to ponosen.

Včeraj je za nami, jutrišnjega dne še ni, pogovorimo se torej o današnjem dnevu. Kako izboljšati veščine treniranja, jahati boljše konje in biti zadovoljni v tej profesiji? Prepričan sem, da obstajajo boljši načini za treniranje konj in mislim, da so tega prepričanja bili tudi konjarji v stoletjih pred mano.
Zase rad mislim, da sem študent konjarstva in željan izobraževanja na tem področju. V knjigah, ki sem jih prebral, sem odkril skorajda neverjetno dejstvo, ki zadeva konjarje iz preteklosti. Bi verjeli, da so bili konjarji v Evropi pred 200 leti veliko bolj superiorni od katerega koli današnjega?

Naj vam povem zakaj. Bili so študenti konjeve psihe. Študirali so anatomijo konja in povezavo le-te s performansom. Študirali so njegovo uravnoteženost, gibanje, reakcijski čas, dispozicijo in še mnogo drugih konjevih zmožnosti. In to vse, preden so mu začeli sestavljati program treninga.
Najprej so pristopili h konjevemu šolanju s pridobivanjem kontrole nad deli. Prva je zbranost, ker so vedeli, da noben konj ne more delati brez tega. Bili so perfekcionisti postavljanja glave in vratu. Konjev in jahačev center ravnotežja sta bila pomemben predmet in nenehno so skrbeli za pravilnost dela.
Očitno je, da je bil njihov pristop zelo temeljit. Dandanes težko najdemo še koga, ki bi na tak način delal s konji, pa so naši konji zdaj, in to garantiram, veliko bolj sposobni delati, kot so bili takrat njihovi. Stavil bi, da dandanes ni enega samega trenerja na tem civiliziranem svetu, ki bi znal narediti to, kar so delali oni, pred 150 leti. A ni sramotno, da se to ni ohranilo?

Na srečo je mnogo njih zapustilo zapiske svojih idej, zaključkov, tehnik, pomagal, kar so uporabljali pri svojih treningih. Po objavi le-teh je dosti tekmovalnih trenerjev podvomilo v delo avtorja in objavilo svojo knjigo. Tudi takšna dela so vredna branja, nekatera prav podrobna v opisovanju, a verjetno se kakšna stvar izgubi tudi s prevodom. Kakorkoli že, mislim, da so vedeli več o konjih kot vem jaz, in zato bom prebral vse, kar bom le lahko. Neverjetno, česa vsega se lahko naučiš.
(odlomek, If I Were To Train A Horse by Jack Brainard)

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.

--> -->