![\"IMG_0134\"](\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-content\/uploads\/2015\/09\/IMG_0134.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
Da bi uspe\u0161no trenirali konja, moramo najprej ugotoviti logi\u010dni napredek treninga in v na\u0161em primeru bomo za\u010deli z \u017ee za\u010detim konjem. Skoraj vsi trenerji imajo svojo shemo ali metodo kako za\u010deti s konjem. Sedaj lahko vidimo vse sorte \u201eround pen dejanj<\/em>\u201c, ki primarno vklju\u010dujejo konjevo prvo je\u017eo. Vsa ta dejanja so kopije Toma Dorrance-a, ki je nesporen mojster tega. Dosti teh round pen<\/em> mojstrov bo reklo, da so se tega nau\u010dili kje drugje, a jaz vem bolje. Kakorkoli \u017ee, veliko je na\u010dinov za prvo sedlanje in jahanje konja in ne bomo se spu\u0161\u010dali v ta aspekt treninga. Predvidevajmo, da konj sprejme sedlo in gre v koraku mirno. Verjetno najpomembnej\u0161a stvar, ki jo moramo imeti v mislih je, da vse, kar delamo s konjem, temelji na kontroli. Mi kontroliramo konja in vsak njegov gib, ki ga naredi, tudi kje in kako stopi. To je temeljni pogled na trening konja in na\u0161 \u010das, ki ga bomo pre\u017eiveli z njim, bo obdelovanje teh elementov kontrole in ko jih utrdimo, jih \u0161e izpilimo. Ker vemo, da vse gibanje, ki ga naredi konj, ko ga treniramo, temelji na kontroli, je jasno, da mu za izvr\u0161itev moramo signalizirati oziroma namigniti. Na\u0161 uspeh je dolo\u010den z na\u0161o aplikacijo signalov. Konja lahko nau\u010dimo skorajda vsega, \u010de razumemo kako in kdaj uporabiti pravilni namig. …<\/p>\n Jack Brainard: If I Were To Train A Horse, odlomek<\/p>\n Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Da bi uspe\u0161no trenirali konja, moramo najprej ugotoviti logi\u010dni napredek treninga in v na\u0161em primeru bomo za\u010deli z \u017ee za\u010detim konjem. Skoraj vsi trenerji imajo svojo shemo ali metodo kako za\u010deti s konjem. Sedaj lahko vidimo vse sorte \u201eround pen dejanj\u201c, ki primarno vklju\u010dujejo konjevo prvo je\u017eo. Vsa ta dejanja so kopije Toma Dorrance-a, ki je nesporen mojster tega. Dosti teh round pen mojstrov bo … Continue reading Jack Brainard: Elementi kontrole<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":5164,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[187,188],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5162"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5162"}],"version-history":[{"count":11,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5162\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8708,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5162\/revisions\/8708"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5164"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5162"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5162"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5162"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nSe spomni\u0161 na\u0161ega prvotnega na\u010drta in cilja? V mislih imamo enega super konja, ki bi ga radi duplicirali. Kaj ga je naredilo tako odli\u010dnega? \u010ce vemo ali ne, odli\u010den je zaradi tega, ker izvr\u0161uje manevre korektno, mirno, z lahkoto, voljno, mehko in na mig. To je znamenje dobrega konja in to je na\u0161 cilj. Najprej ga moramo varovati pred situacijami, opisanimi v prej\u0161njem poglavju.<\/p>\n
\nVidimo lahko konje, ki delajo skoraj neverjetne gibe na skoraj nevidne namige. \u010cudoviti sliding stopi<\/em> na popu\u0161\u010denih vajetih, visoki skoki z lahkoto, na trebuhu pred kravo in spini<\/em>, da se kar megli. To so gibi, ki so tako lepi, da je nad njimi navdu\u0161en tudi ne-konjar in vsi temeljijo na izpiljeni kontroli. Kako pristopimo k izvajanju mehanizmov kontrole in kje za\u010dnemo? V tej fazi je mnogo konjev \u201ezaribanih<\/em>\u201c ker trenerji pozabijo na za\u010detek in se napotijo proti koncu. Druge sekvence treninga se obidejo ali ignorirajo.
\nPa vendar je eno neizpodbitno, trdo kot skala, nesporno pravilo, ki ga pri treningu konja moramo slediti: \u201eDa bi kontrolirali konja, moramo najprej kontrolirati njegove dele.\u201c <\/strong>To je \u010dista osnova treninga. Katerikoli konj, ki naredi napako, ima problem ali je slab na dolo\u010denem podro\u010dju, je \u017eiv dokaz da je bil en njegov del zanemarjan ali nepravilno treniran. Vse se vra\u010da na dele.
\nKaj pa torej so deli? Kot \u017ee naziv namiguje, \u201edeli\u201c so deli konjevega telesa, ki uravnavajo njegovo gibanje. S stali\u0161\u010da anatomije jih je stotine, a mi smo primarno skoncentrirani na pet ali \u0161est delov. \u010ce smo previdni in natan\u010dni, lahko s temi nekaj deli veliko naredimo.
\nNajprej moramo \u0161olati in pripraviti konjevo glavo in dr\u017eo. Konjarji se \u017ee tiso\u010de let zavedajo dejstva, da je kontrola veliko la\u017eja ob primerni dr\u017ei glave. Zgodovina nam pove, da so Skiti prvi udoma\u010dili konja. Najprej so uporabljali trak usnja za kontrolo ust, a so kmalu ugotovili, da gre bolje s kosom palice ali kostjo kot brzdo. Seveda danes vemo, da lahko konj vse naredi bolje s pravilno dr\u017eo glave in to mora biti na\u0161e prvo podro\u010dje, na katerega se bomo skoncentrirali pri kontroli delov.
\nDrugi del v na\u0161em prizadevanju za kontrolo je vrat. Ker je glava pritrjena na vrat, to dvoje skoraj deluje kot eno. Glava je podalj\u0161ek vratu ali obratno. Vemo, da je konjeva kompletna dr\u017ea odvisna od pozicije vratu. Prav tako vemo, da vrat deluje kot ravnote\u017eni vzvod oziroma opori\u0161\u010de vzvoda pri diktiranju pozicije celega telesa. \u010ce re\u010demo, da je vrat poglavitno podro\u010dje kontrole v na\u0161em treningu, gre za precej blago navedbo.
\nZ anatomskega gledi\u0161\u010da vemo, da se prvo vretence na konjevem vratu imenuje atlas<\/em> in konju dovoljuje premikanje glave gor in dol, kar je glavni faktor pri zbranosti. Naslednje vretence je axis<\/em> in dovoljuje rotiranje glave na vratu. Prav tako vemo, da pregibi med zadnjimi petimi cervical vertebrae<\/em> (vretenca vratu) omogo\u010dajo lateralno gibanje konjevega vratu, lateralno ukrivljanje skupaj z nekaj stopinjami bo\u010denja vratu, vse to pa nam pomaga razumeti, kako uporabiti konjevo anatomijo, kot tudi njegove omejitve v procesu treninga.
\nDosti trenerjev meni, da usmerjanje konjeve glave v eno smer avtomatsko po\u0161lje konja v to smer in da sta glava in vrat volan. Ne gre tako in zakaj ne, bomo izvedeli kasneje.
\nSli\u0161imo konjarske opise vratov, kot na primer, ta ima vrat vle\u010dnega konja, ta ima narobe postavljen (upside-down<\/em>), debel vrat, tenek vrat, jelenji vrat, upognjen vrat, kratki vrat, dolgi vrat… Vemo, da ima konformacija vratu vpliv na proces treninga, a v dosti primerih najdemo konje z \u201enapa\u010dno\u201c nastavljenimi vratovi, ki so odli\u010dni performerji<\/em>. Dr\u017ea je verjetno bolj pomembna kot konformacija.
\nNa\u0161 naslednji del si zaslu\u017ei glavno pozornost in to je prvi del konja. Govorimo o ple\u010dki, nogah in kopitih. Ker so to \u201enajditelji\u201c smeri in so odgovorni za vsako lateralno gibanje, jim moramo posvetiti posebno pozornost. Samo bolj\u0161i trenerji cenijo in uporabljajo kontrolo prvega dela, pa je najva\u017enej\u0161a. Ker je vklju\u010deno usmerjanje, se moramo nau\u010diti usmeriti prvi kopiti in da bi jih lahko usmerjali, moramo vedeti kje sta, ves \u010das. Ponovno, samo majhno \u0161tevilo trenerjev se zaveda tega dejstva.
\nOsnovno poznavanje anatomije nam pri tem pomaga. Najprej, pribli\u017eno 65% konjeve te\u017ee se nosi na prvem delu, torej so vsi konji \u201ete\u017eki v prvem delu\u201c. Prav tako moramo razumeti, da je treba ve\u010dino te te\u017ee prenesti na zadnji del, da bi konj izvajal manevre, ki jih rabimo.
\nZadnji del konja je podprt s kostmi, pri prvem delu pa ni tako. Thorax<\/em> ali prsni ko\u0161 pri konju ni pritrjen na okon\u010dine z nikakr\u0161nim \u010dvrstim skupkom kosti, saj konj nima klju\u010dnice. Konjev prvi del telesa je obe\u0161en na oporo iz mi\u0161ic, ki se imenujejo serratus ventralis<\/em> in te mi\u0161ice omogo\u010dajo dviganje in spu\u0161\u010danje prsnega ko\u0161a med rameni, gibanje, katerega bomo definitivno potrebovali, pojasnili pa ga bomo kasneje.
\nDa bi bila izvedena pravilno, morajo lateralna gibanja vklju\u010devati postavljanje prvih kopit, ki si med sabo ne smejo biti napoti oziroma eno drugemu ovirati gibanje. Konj se mora odzvati v manever tako, da postavi kopito v pravilno smer na namig, izveden preko vajeti. Eni konji so bolj gib\u010dni in bolje koordinirani kot drugi in, normalno, potrebujejo manj \u0161olanja da bi izvedli odgovarjajo\u010d manever. \u201eTe\u017ekonogi\u201c in konji te\u017eji v prvem delu zahtevajo ve\u010d \u010dasa in obzirnosti. \u0160e enkrat, samo po sebi bi moralo biti umevno, da je kontrola prvega dela najpomembnej\u0161a in omalova\u017eevanje ali podcenjevanje je vabilo k polomu. Moramo si zapomniti, da konj gre tam, kamor stopajo njegova kopita, ne kamor gre njegov vrat. Zapomni si to.
\nNaslednji del je sredina konja oziroma njegov prsni ko\u0161, thorax<\/em>. Zaradi konjeve anatomije je v tem predelu zelo malo premikanja. Lahko sli\u0161imo cele elaborate trenerjev o prsnem ko\u0161u in kako se konj ne vda v tem predelu, pogost izraz je tudi \u201eporinil je rebra ven\u201c, kar bi pomenilo, da se je obrnil\/naslonil na jezde\u010devo nogo. Povsem zagotovo ni mogel poriniti svojih reber prav dale\u010d in po vsej verjetnosti se cel zadnji del konja ni vdal. Zelo malo lateralnega upogibanja, premikanja ali odmikanja je v podro\u010dju prsnega ko\u0161a.
\nPoglejmo zadevo z anatomskega gledi\u0161\u010da. Prsni ko\u0161 in trebuh sta zvezana med prvima udoma (nogama) s skupkom mi\u0161ic spredaj in nepremi\u010dno pritrjena s kostno strukturo na zadnji del, zadnji nogi. Hrbet, ledja in kri\u017eni del formirajo zgornjo linijo telesa. Ta linija je oblikovana okoli mi\u0161ic, ki le\u017eijo nad hrbtenico (vertebrae<\/em>). Te mi\u0161ice so razporejene po celi dol\u017eini od kri\u017ea naprej. Glavna je longissimus dorsi<\/em>, ki je najve\u010dja in najdalj\u0161a v konjevem telesu. Je glavna opora.
\nTrebuh le\u017ei pod ledji in pred kri\u017eem, stegnenico in kolenskim sklepom. Ponavadi ga imenujemo vamp (flank<\/em>). Abdominalna stena je formirana iz nekoliko plasti mi\u0161ic, ki so pomembne, saj podpirajo te\u017eo trebu\u0161ne votline. Ta zid mi\u0161ic je elasti\u010den in se odmika od pritiska ostrog ali celo pritiska s prstom. Verjetno zaradi tega odmikanja in elasti\u010dnosti trenerji mi\u0161ice pomotoma zamenjajo s prsnim ko\u0161em oziroma rebri. O premikanju thoraxa<\/em> bomo govorili kasneje, ker je eden izmed delov.
\nZadnji in verjetno najpomembnej\u0161i je zadnji del. Ker so zadnje noge pogon, je to del, kjer je pomembno, da imamo veliko kontrole. Prav tako vemo, da je na\u0161e pomagalo na\u0161a noga in moramo vedeti kako, predvsem pa kdaj jo uporabiti. Lateralno gibanje zadnjega dela je neizogibno potrebno in noben konj ne more delati brez tega. Vemo da, ko je konj iztegnjen (ko se giblje naprej), ena njegovih zadnjih nog proizvede odriv in pomembno je vedeti katera, da preko namiga lahko izberemo.
\nTo je \u0161e posebej pomembno, ko zahtevamo levi ali desni galop ali \u201ehiter odhod\u201c. Vemo tudi, da lahko premikamo celo konjevo telo vstran s kontrolo zadnjega dela, na primer kot sidepass<\/em>. Sliding<\/em> stopi<\/em> so \u0161e en primer kontrole zadnjega dela. Vidimo lahko tudi mnogo \u010dudovitih, te\u017eavnih manevrov v dresuri, vsi temeljijo na kontroli zadnjega dela.
\n\u0160e enkrat, s stali\u0161\u010da anatomije sta zadnji nogi kompleksen sistem kosti in sklepov, prepredenih z mi\u0161icami, kitami in ligamenti, vsi pa izvajajo dolo\u010dene funkcije, s katerimi so si doma\u010di samo veterinarji. Vsekakor pa se bodo vsi veterinarji strinjali, da je sko\u010dni sklep najpomembnej\u0161i od vseh sklepov v konjevem lokomotornem sistemu in da je tudi najbolj obremenjen.
\nDa bi uspe\u0161no trenirali kontrolo zadnjega dela, moramo vedeti, kje so kopita in tajming na\u0161ega namiga z nogo je zelo pomemben. Konj dosti la\u017eje izvaja gibanje, \u010de ima idejo, kje v sekvenci hoda naj premakne svojo nogo. Dobri trenerji razvijejo feel<\/em> ~ \u010dutenje do konja, kar pomeni, da vedo, kje so njegova kopita in kdaj dati namig. Podrobno bomo o tem govorili v naslednjih poglavjih.<\/p>\n
\nPovpre\u010dni ljudje uporabljajo besedo \u201epomagalo\u201c (aid<\/em>) in pomagala so na\u0161e roke, noge in sedi\u0161\u010de. To so osnove jezde\u010devih orodij, s katerih uporabo spremenimo surovega konja v kon\u010dan produkt. Pri aplikaciji na\u0161ih pomagal oziroma orodij sta vpletena dva zelo pomembna elementa, ki lo\u010dita dobre od velikih. Eden je jasno razumevanje kdaj in koliko aplicirati pomagalo. Drugo je tajming in stopnja (jakost), ki pripravi konja, da razume. Premalo je ravno tako slabo kot preve\u010d. Moramo razviti spretnost pri uporabi pomagal. Vsak namig, apliciran v napa\u010dnem \u010dasu, nima nobenega pomena ali efekta na konja. O tem bomo govorili kasneje.
\nMoramo si zapomniti, da je edina razlika med velikimi trenerji in slabimi trenerji razlika v uporabi rok, nog in sedi\u0161\u010da. Vsem je bila dodeljena enaka oprema. Nekateri trenerji imajo bolj\u0161i ob\u010dutek za konja, bolj\u0161e razumevanje, ve\u010dje potrpljenje; tako kot se nekateri za\u010detniki hitreje nau\u010dijo igrati klavir, ker imajo bolj\u0161i posluh. Vendar pa se lahko vsakdo nau\u010di jahati bolj\u0161ega konja, \u010de razume te faktorje kontrole.<\/p>\n