{"id":5673,"date":"2016-04-20T12:10:19","date_gmt":"2016-04-20T11:10:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=5673"},"modified":"2020-03-20T08:44:01","modified_gmt":"2020-03-20T07:44:01","slug":"jack-brainard-zbranost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/jack-brainard-zbranost\/","title":{"rendered":"Jack Brainard: Zbranost"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/056m.jpg\" rel=\"attachment wp-att-5678\"><img class=\"aligncenter\" src=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-content\/uploads\/2016\/04\/056m.jpg\" alt=\"056m\"><\/a><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">\u010ce bi vpra\u0161al: \u201e<em>Kaj je zbranost?<\/em>\u201c najve\u010dje konjarje sveta, bi njihovi odgovori bili:<br \/>\n\u201eTo je stanje konja, ki daje najbolj\u0161e mo\u017eno no\u0161enje.\u201c (W. Muselin)<br \/>\n\u201eZbranost ni ni\u010d drugega kot dr\u017ea ki dovoljuje konju maksimalno okretnost.\u201c ( Jean &#8211; Claude Racinet)<br \/>\nNajbolj mi je v\u0161e\u010d Seunigova definicija: \u201eTo je stanje konja, ko je prvi del (<em>forehand<\/em>) razbremenjen, ker se te\u017ea prenese na anga\u017eiran zadnji del (<em>hindquarters<\/em>).\u201c<br \/>\nZdaj smo zbranost definirali, a zakaj je tako pomembna?<br \/>\nVsi vemo, da uravnote\u017een konj dela bolje. Njegovi gibi so lahkotnej\u0161i, dela teko\u010de vse, kar zahtevamo od njega. Prav tako vemo, da vsak konj na svobodi deluje bolj uravnote\u017eeno kot konj pod sedlom in dejansko je to res.<br \/>\nKo obremenimo konja s pribli\u017eno eno petino njegove te\u017ee, dejansko oviramo njegovo ravnote\u017eje. Poskusi si nadeti 10 kilogramski nahrbtnik in igrati golf ali kakr\u0161no koli drugo fizi\u010dno aktivnost in z lahkoto bo\u0161 razumel, zakaj dosti konjev, \u0161e posebej mladih, deluje nerodno in brez ravnote\u017eja, ko se za\u010dno jahati. Dodatno pa, ko od njih zahtevamo <em>performans<\/em> v hitrosti oziroma razne manevre, njegovo lovljenje ravnote\u017eja postane \u0161e bolj negotovo. Ker mora konj delati pod te\u017eo, katere ve\u010dji del smo mi, moramo najti poti, da mu pomagamo kar najbolje delati s tem hendikepom. Tu stopi na sceno zbranost.<br \/>\nVemo, da je zaradi narave in anatomije konj te\u017eji v prvem delu. Ko nosi tovor, je spredaj \u0161e bolj obremenjen. \u010ce \u017eelimo konja uravnote\u017eiti, moramo prenesti te\u017eo, vsaj delno, na njegov zadnji del, da vse \u0161tiri noge nosijo enako te\u017eo, tako konja kot jaha\u010da.<br \/>\nTo se imenuje izravnava (<em>even-loading<\/em>) in je bistvo zbranosti. Na sre\u010do so veliki konjarji iz starih \u010dasov pogruntali, kako to narediti. \u0160e ve\u010d, to so naredili z uporabo vajeti in nog. Bili so bistri u\u010denci in so lahko izvajali zahtevne manevre s svojimi konji ker so razumeli ravnote\u017eje in izravnavo in kako jo dose\u010di.<br \/>\nPoznavanje anatomije pomaga pri na\u0161em \u0161olanju zbranosti. Ker je konj vreten\u010dar, moramo biti pozorni na vretenca. Vratna vretenca se imenujejo <em>cervical vertebrae<\/em> in prvi dve sta za nas izjemno pomembni. Prvo, <em>atlas<\/em>, dovoljuje konju kimanje (gor-dol), pomemben faktor pri zbranosti. Drugo,<em> axis<\/em>, dovoljuje obra\u010danje glave levo \u2013 desno. \u0160e eno pomembno vlogo ima <em>axis<\/em>, na njegovih grebenih so namre\u010d pritrjene zgornje (<em>dorsal<\/em>; hrbtne) vratne mi\u0161ice. Tu je pritrjen glavni ligament vratu. Zadnjih pet vratnih vretenc dovoljuje konju nihanje z vratom in uslo\u010denje vratu. Naslednja vretenca so<em> thoractic (dorsal) vertebrae<\/em> (prsna vretenca) in ta nosijo tovor. Tu so pritrjena tudi rebra. Vemo tudi, da je v prsnem delu hrbtenice zelo malo gibanja.<br \/>\nVerjetno najbolj edinstvena in pomembna zna\u010dilnost <em>thoractic vertebrae<\/em> je njihova zveza z naslednjim delom, imenovanim <em>lumbar vertebrae<\/em> (kri\u017ena vretenca). Ta zveza, ta sklep, imenovan <em>lumbar sacrum<\/em> (kri\u017ena kost) je edinstven, ker ga nima noben drug vreten\u010dar. To je <em>synovial cavity<\/em>, sklep, ki dopu\u0161\u010da konju, da spodvije (nagne) medenico, kar je osnova za zbranost. Krava ne more izvesti sliding stopa, ker nima <em>lumbar sacrum<\/em> sklepa. Vemo, da mora biti medenica nagnjena navzdol med procesom zbiranja. To, po drugi strani, skraj\u0161a <em>dorsal medial line<\/em> (hrbtno srednjo linijo), to je linija, ki se razteza od to\u010dke ple\u010dke do to\u010dke kolka. To potem dvigne viher, kar pomaga konju, da premika zadnji nogi naprej.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Kako s tem skromnim in omejenim opisom anatomije, vklju\u010dene v zbiranje konja, dose\u010di zbranost? Najprej, mora biti narejeno mirno in po\u010dasi. Baucher, veliki francoski konjar, je to delal v mirovanju, s tal. Stoji\u0161 pred konjevo ple\u010dko, obrnjen proti njemu, z levo vajetjo v desni roki. Leva vajet je tri in\u010de (7,5 cm) za brzdo, desna vajet pa sedem in\u010dev (18 cm) za brzdo. Potem mehko izmeni\u010dno potegni levo roko naprej in desno roko nazaj, pri tem dr\u017ei konjevo glavo naravnost. Premikanje leve roke naprej ima za cilj odpiranje konjevih ust, kar spro\u0161\u010da spodnjo \u010deljust. Po nekoliko izmeni\u010dnih potegih zamenjaj stran in ponovi proces.<br \/>\nKmalu bo konj pokazal \u017eeljo po popu\u0161\u010danju nosa in njegova glava se bo pribli\u017eala vertikali. Ko to naredi, se ustavi in ga pohvali. Spet zahtevaj, ponovi proces. V kratkem bo konj hitreje reagiral na izmeni\u010dne potege. Nagradi ga vsaki\u010d in kmalu bodo ne\u017eni potegi dosegali hitrej\u0161i rezultat. Konj bo za\u010del skorajda kimati, ko se bo uklanjal v temenu.<br \/>\nNe delaj te vaje dlje kot pet minut in najbolje jo je po\u010deti s snafflom. V zelo kratkem \u010dasu se bo konj odzval s spu\u0161\u010danjem glave na samo ne\u017een izmeni\u010dni poteg z vajetmi, in vsaki\u010d se bo uklonil v temenu. Tako nagrajujo\u010de je videti spremembo v samo nekaj minutah. Potem, ko se konj odziva in se ugodno po\u010duti, se bo upogibal v \u010deljusti in ustih. Veliki trenerji dresure porabijo ure in ure na vajah, s katerimi spro\u0161\u010dajo \u010deljust, kar je prvi pogoj za gibkost.<br \/>\nPotem, ko konj poka\u017ee takoj\u0161en odziv z o\u010ditnim kimanjem ali uklanjanjem v temenu vsaki\u010d, ko mehko potegnemo za vajet, mu predstavimo novo premikanje glave. \u0160e vedno stoji\u0161 pri ple\u010dki, zavije\u0161 nasprotno vajet \u010dez njegov vrat na vihru ali preko roga sedla. Potem ne\u017eno vle\u010de\u0161 (trza\u0161) za vajet. Konj bo upognil vrat in se potegnil skupaj, z nosom skorajda dotikal stremena, z obrazom v vertikali ali mogo\u010de celo malenkost \u010dez. Konj, dopu\u0161\u010da\u0161 mu pozicijo, ko gleda nazaj, konstantno menja strani, izmenjujo\u010d gibanje. Kmalu dose\u017ee\u0161 pro\u017enost vratu in tudi vertikalno pozicijo glave. Vaja naj bi se izvajala smo kratki \u010das, a sprememba bo skorajda trenutna.<br \/>\nPo mojem mnenju ni\u010d ne preka\u0161a teh vaj v procesu brzdanja in vse to dolgujemo Baucherju. Racinetov opis trening procesa pa je dale\u010d bolj superioren od mojega.<br \/>\nKer je konj postal doma\u010d z dejstvi vajeti in pozicijo glave, kot rezultatom teh vaj, zdaj zajahamo in z mirnimi izmeni\u010dnimi potegi prosimo \u0161e enkrat. Roki dr\u017ei\u0161 nizko in komajda stisne\u0161 vajeti. V trenutku, ko se konj odzove, odpre\u0161 prste ali popusti\u0161 vajeti, za nagrado. Ne posku\u0161aj dr\u017eati konjeve glave v vertikali ali nestrpno vle\u010di. Samo signaliziraj preko vajeti in v trenutku popusti. Ne zahteva\u0161 pozicije glave, zanjo prosi\u0161. Kmalu bo\u0161 lahko hodil s konjem na popu\u0161\u010denih vajetih, po nekaj korakih prosil za glavo v vertikali, in nemudoma popustil vajeti, ko konj to naredi.<br \/>\nMnogokrat se bo konj ustavil, ko bomo ustvarili pritisk na vajetih in takrat moramo uporabiti noge, da ga poganjamo naprej. Uporabi spretnost, pripravi ga do tega, da gre naprej na lep na\u010din, ne samo butati z nogami. Zapomni si, uporabljamo nasprotujo\u010de namige, ki jih konj ne razume. Pritisk na ustih in pritisk s strani. Je kot pritisk na zavore in plin hkrati. Ne bodi preve\u010d zahteven na tem podro\u010dju. Mnogo konj se teh namigov hitro navadi in kmalu lahko odneha\u0161 z izmeni\u010dnimi potegi oz. signali preko vajeti. Ne padi v navado \u201e\u017eaganja-z-vajetmi\u201c. Zapomni si, popolnoma popusti vajeti za nekaj sekvenc hoda, potem spet zaprosi preko njih. Poleg tega si konstantno prizadevaj za ohranjanje mehkosti.<br \/>\nNa\u0161 cilj je, da nemudoma pozicioniramo konjevo glavo v vertikalo samo s te\u017eo vajeti. Presenetljivo je, kako hitro se konj odzove, \u010de nismo preve\u010d zahtevni z rokami. Ve\u010dina konj bo spustila glavo \u017ee na najmanj\u0161i namig vajeti. Nikoli se ne obe\u0161aj konju na glavo. Veliko bolje je predlagati polducatkrat kot pa stalno vle\u010di ali \u017eagati z vajetmi. Nagrada preko vajeti pride z odpiranjem in zapiranjem rok. Ne porivaj roke naprej za popustitev, samo odpri prste. Popu\u0161\u010danje preko prstov mora biti trenutno, nemudoma.<br \/>\nKo konj ka\u017ee definitivni napredek s takoj\u0161njim odzivanjem na namig vajeti, lahko krenemo naprej, v lahki kas. Konj mora izra\u017eati spro\u0161\u010denost v lahkem kasu, preden ga poprosi\u0161 z zapiranjem rok ali stiskanjem vajeti. Ve\u010dino \u010dasa zbranost pride dokaj enostavno v tem po\u010dasnem, spro\u0161\u010denem kasu. \u010ce se pojavi problem, je razlog v tem, da znanje ni bilo dovolj u\u010dvr\u0161\u010deno v koraku. Tako nagrajujo\u010de je \u010dutiti tisti takoj\u0161nji odziv samo na te\u017eo potega vajeti. Ne pozabi, zbranost in dr\u017ea glave\/naslon (izraza nista sinonima) se morata vpeljevati v koraku in po\u010dasnem kasu. Ne zahtevaj tega od zelenega konja v galopu. To je nespametno, nepremi\u0161ljeno. Nekdanji veliki eksperti dresure so hodili in kasali s konji mesece preden so za\u010deli zahtevati stvari v galopu.<br \/>\nKer pa smo v tekmovalnem western svetu z velikimi denarnimi skladi na prireditvah za 3-letnike, to pospe\u0161uje urnike treningov. Od 3-letnikov zahtevamo skrajni <em>performans<\/em> in zaradi tega pride v te\u017eave dosti dobrih konjev. \u201eOdvr\u017ee\u201c se jih, ker se jih ne more strpati v \u010dasovni okvir, ki si ga zastavimo. Kak\u0161na \u0161koda!<br \/>\nPomembno je, da si zapomnimo skozi za\u010detne trening vaje, da moramo videti napredek v po\u010dasnih hodih preden napredujemo v canter ali galop. Prepri\u010daj se, da je tvoj konj siguren v koraku in kasu preden nadaljuje\u0161. V ve\u010dini primerov bo\u0161 dnevno opa\u017eal napredek. Zapomni si glavno na\u010delo: tihi mehki namigi in trenutna nagrada s prsti.<br \/>\nZdaj smo \u0161ele na pol gotovi, ker zbranost prihaja iz obeh koncev. Zapomni si, da posku\u0161amo skraj\u0161ati <em>dorsalno medialno linijo<\/em> in konj mora zaposliti svoj zadnji del, da pridemo do tega. Lahko bi rekli tudi, da mu moramo \u201espustiti zadnjico\u201c. Ko spusti zadnji del, se dvigne viher. Viher se dvigne tudi, ko ga zberemo z vajetmi, kar pospe\u0161i tudi zadnje-noge-naprej gibanje. Temu gibanju lahko pomagamo z na\u0161imi nogami. Ko konj pove\u017ee na\u0161o akcijo nog z rahlim uporom na vajetih, se usmeri k zbranosti in to je to, k \u010demur mi v western konjeni\u0161tvu stremimo.<br \/>\nKo govorimo o zaposlenosti zadnjega dela, smo skoraj vsi napa\u010dno informirani. Zahvaljujo\u010d Jean-Claude Racinetovem krasnem \u010dlanku v Dressage Magazine sem se kon\u010dno razsvetlil na tem podro\u010dju. Ko se konjeve zadnje noge premikajo naprej pod njegovo telo, je to pravzaprav razbremenitev (<em>disengagement<\/em>). Ko je konjeva noga pod njegovim telesom, ne izvaja nikakr\u0161ne potisne sile (akcije); v bistvu vle\u010de nazaj. Vle\u010de, dokler se noga pribli\u017ea vertikali in ko je za <em>coxo femoral<\/em> sklepom (med kolkom in stegnom), se nenadoma anga\u017eira in porine. Torej do pravega aktiviranja pride, ko je noga vertikalno ali zadaj. To je, ko pride na vrsto odriv.<br \/>\nNajpomembnej\u0161i del celega procesa zbiranja je vedeti, kje so konjeve noge. Ne moremo spreminjati gibanja, u\u010diti obremenitve in razbremenitve, brez da se zavedamo pozicije konjevih nog. Odriv konjeve zadnje noge lahko pospe\u0161imo tako, da pritisnemo s svojo nogo, ko je zadnja noga pod njim v vertikalni poziciji ali rahlo preko nje. \u010ce ga pritisnemo v trenutku, ko je njegova noga pod njim, v razbremenitveni fazi, nismo naredili ni\u010desar. Moramo vedeti, kje so konjeve noge. O poziciji nog in \u010dutenju bomo govorili v kasnej\u0161em poglavju.<br \/>\nZapomni si, ko konja u\u010dimo zbranosti, moramo to delati v koraku in kasu. Posku\u0161amo zbrati konja z nogami pod njim, da bi izravnal te\u017eo, in njegova glava se mora mehko pribli\u017eati vertikali. To mora biti narejeno spretno in z mehkostjo. Vloga spretnosti v zbranosti je ukvarjanje s ponavljajo\u010dim se nasprotovanjem rok in nog. \u010ce poganjamo premo\u010dno z nogami proti \u010dvrstim rokam, kaj kmalu noge ne bodo ve\u010d imele pomena in naredili smo \u201e<em>dead-sided<\/em>\u201c konja (neob\u010dutljivega ob straneh). Uporabi samo toliko, kolikor je treba.<br \/>\nOsebno rad u\u010dim svoje konje zbranosti s snafflom, ker v prvi vrsti jezdim dvo in troletnike. Mnogo velikih konjarjev je zahtevalo <em>curb<\/em> (brzda na vzvod). Na starej\u0161ih in problemati\u010dnih konjih je <em>curb<\/em> verjetno najbolj\u0161a, ker je le malo starej\u0161ih konj ob\u010dutljivih na snaffle.<br \/>\nMnogo jaha\u010dev na za\u010detku treninga hodi s konjem samo na kratko, potem pa ga po\u017eene v galop. Njihova teorija je: \u201eMoram izpihat odve\u010dno energijo iz njega preden se za\u010dneva u\u010diti.\u201c To je narobe.<br \/>\nMehki za\u010detek bo, ve\u010dkrat da kot ne, rezultiral z mehkim treningom za bolj zahtevne manevre. Sam sprehajam svoje konje vsaj pet minut preden za\u010dnemo delati. Seveda pa zahtevam poja\u010dan korak. Potem ustavim in dve do tri minute mirno in tiho sedim na konju, preden kaj za\u010dnem. Dober za\u010detek je pol konca. Ta za\u010detni sprehod bi moral biti na popu\u0161\u010denih vajetih, kar se da spro\u0161\u010den. Mladi konji, \u0161e posebej po nekajkratnih lekcijah, dejansko i\u0161\u010dejo to uvodno ceremonijo. Tako zabavno jih je opazovati, njih in njihov izraz ter obna\u0161anje v tem \u010dasu.<br \/>\nZdaj smo pripravljeni zbirati ga med galopom. To \u017ee obvladamo v koraku in kasu. Pomembno je, da mislimo na to, da se mora s konjem galopirati mehko in tiho na popu\u0161\u010denih vajetih, preden za\u010dnemo prositi za spu\u0161\u010danje glave. \u010ce je \u0161e poln energije, ga jezdi, dokler ni spro\u0161\u010den. Pod nobenim pogojem ne prosi konja, da ti \u201eda glavo\u201c ko je napet, \u201e<em>on the muscle<\/em>\u201c. To ne bo delovalo. Napet konj ti bo vlekel kontra ravno toliko, kolikor ga bo\u0161 ti vlekel.<br \/>\nPotem, ko mirno galopira, ga poprosi natan\u010dno tako, kot si ga v koraku in kasu. Zapri dlani, stisni vajeti in v trenutku, ko dobi\u0161 pravilen odziv, ga nagradi z odpiranjem prstov. Galopiraj nekaj sekvenc in zopet poprosi ter zopet nagradi. Kmalu lahko zaprosimo za nekaj zbranih sekvenc galopa. Ti bo\u0161 nadzornik konjevega napredka in \u010de gre vse dobro, lahko galopira\u0161 pol mane\u017ee \u201ena brzdi\u201c &#8211; zbrano. Tako se za\u010dne \u201edaj in vzemi\u201c kup\u010dija. Bodi radodaren in ne preve\u010d zahteven s svojimi rokami. Tvoji namigi preko rok bi morali biti skoraj odpustljivi. \u010ce ne dobi\u0161 pravega odziva, poprosi spet in spet. Nikoli se ne obesi za vajeti in jih \u017eagaj. Konj tega ne more razumeti.<br \/>\nNa temo zbranosti bi se lahko napisale knjige, v teh par odstavkih je bilo dosti izpu\u0161\u010denega. Upam, da boste bralci doumeli osnovne principe in jih boste bolj sposobni uporabljati. Ameri\u0161ki konjarji so totalno prizadeti s \u201e<em>hurry-up<\/em>\u201c bacilom, s prehitevanjem. \u017delijo instant rezultate s katerim koli nadzornim manevrom, ki ga uporabijo. Ve\u010dina jih \u010duti, da je treniranje konja serija prevar in trikov in \u010de to ne deluje, poskusi nekaj drugega, ali vpra\u0161aj drugega trenerja, ali, \u0161e slab\u0161e, poskusi drugo brzdo. To ni konjarstvo.<br \/>\nAnaliti\u010dno premi\u0161ljevanje in tvoja mo\u010d opa\u017eanja sta najbolj\u0161i orodji na celem podro\u010dju treniranja. Mora\u0161 ju uporabiti, ker je vsak konj oseba zase in niti dva nista enaka. Mora\u0161 razmi\u0161ljati in opazovati. Konj ti bo povedal, \u010de bo\u0161 poslu\u0161al. Ne obstajajo trdna pravila, ki veljajo za vse konje. Ravnaj z njimi kot s posamezniki in prijatelji in vztrajaj v vsaki situaciji.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Jack Brainard, If I Were To Train a Horse, odlomek<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"color: #808080;\"><em>Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010ce bi vpra\u0161al: \u201eKaj je zbranost?\u201c najve\u010dje konjarje sveta, bi njihovi odgovori bili: \u201eTo je stanje konja, ki daje najbolj\u0161e mo\u017eno no\u0161enje.\u201c (W. Muselin) \u201eZbranost ni ni\u010d drugega kot dr\u017ea ki dovoljuje konju maksimalno okretnost.\u201c ( Jean &#8211; Claude Racinet) Najbolj mi je v\u0161e\u010d Seunigova definicija: \u201eTo je stanje konja, ko je prvi del (forehand) razbremenjen, ker se te\u017ea prenese na anga\u017eiran zadnji del (hindquarters).\u201c &hellip; <a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/jack-brainard-zbranost\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Jack Brainard: Zbranost<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":5678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[187,188,190],"tags":[210,209,211,208],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5673"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5673"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5673\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8704,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5673\/revisions\/8704"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5678"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5673"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5673"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5673"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}