{"id":7686,"date":"2018-09-06T12:20:46","date_gmt":"2018-09-06T11:20:46","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=7686"},"modified":"2019-09-06T10:53:45","modified_gmt":"2019-09-06T09:53:45","slug":"mindy-bower-delo-na-tleh-1","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/mindy-bower-delo-na-tleh-1\/","title":{"rendered":"Mindy Bower: Delo na tleh (1)"},"content":{"rendered":"<p><strong>Dobro opravljena naloga<\/strong><br \/>\nKakorkoli se trudimo, nikoli ne moremo konja med u\u010denjem seznaniti z vsem, kar ga na tem svetu lahko prestra\u0161i. To bi nam vzelo celo \u017eivljenje. Torej je bolje, da imamo konja, ki zna kompenzirati. To pomeni, da, ko je izpostavljen novim, neznanim stvarem, ohrani mirne \u017eivce in ne \u00bbrazpade\u00ab pri najmanj\u0161em problemu. Ne predstavljam si, da ne bi imeli najprej konja dobro izurjenega na tleh, preden ga zajahate. Lahko so zelo nevarni, zakaj si ne bi \u017eeleli in se potrudili ga izuriti do te mere, da je sposoben kompenzirati, ko mi naredimo napako? Niso vsi konji dovolj mirni za vsakogar, a lahko vzamemo \u010disto povpre\u010dnega in iz njega naredimo voljnega partnerja, ki nam bo znal pomagati. Kaj mislim s tem \u00bbkompenziranjem\u00ab? Najbolje pojasnim na primeru. Veliko sem delala s konjem z imenom The Kid. Od dela na tleh, do jahanja, navajen je bil tudi dela z lasom. Nova lastnica ga je odpeljala domov in enkrat je pri razjahanju prehitro zdrsnila iz sedla, saj je pred tem pozabila nogo potegniti iz stremena, zato je padla. Torej, The Kid je videl osebo le\u017eati na tleh, zraven sebe, in je mirno po\u010dakal, da je potegnila nogo iz stremena. Nikoli ga nisem u\u010dila padanja iz sedla ali vla\u010denja ljudi za sabo, a vse delo, u\u010denje, ki sva ga opravila, ga je izu\u010dilo, da je stal pri miru, zaupal in se ni razburjal v novih situacijah. Torej, namesto brce v obraz in nekaj krogov galopa po tleh z nogo v stremenu, si je lastnica samo otresla prah in nadaljevala svoj posel kot obi\u010dajno.<\/p>\n<p><strong>Kako to dose\u010di? <\/strong><br \/>\nGradimo oziroma postavljamo sloje zaupanja. Konj mora vedeti, kaj lahko pri\u010dakuje od \u010dloveka. Ko je zaupanje trdno, se zaveda, da je ob \u010dloveku varen, da ob njem lahko pre\u017eivi \u2013 to pa je zanj najpomembnej\u0161a stvar v \u017eivljenju. Pri delu na tleh imamo prilo\u017enost konja varno, v  kontroliranem okolju, izpostaviti razli\u010dnim situacijam. Pomagamo mu razumeti, kaj se lahko zgodi in kaj je njegov sprejemljiv odgovor ali reakcija. Lahko uporabimo vrv, vre\u010dko, zastavo, psa, karkoli. Teh nekaj stvari mu lahko pomaga razumeti in se nau\u010diti, da reagira umirjeno ter ostaja miren. Ko se enkrat nau\u010di, kaj je sprejemljiva reakcija, kot npr, odmikanje zadnjega dela ali stanje na miru, je ve\u010dja verjetnost, da bo tako reagiral tudi v neznani situaciji. Seveda pa se, na \u017ealost,  lahko sre\u010damo s prevelikim \u0161tevilom konj, ki jim mo\u017enost pridobivanja zaupanja v \u010dloveka ni bila dana. Namesto tega so se nau\u010dili, da se mu <strong>ne sme verjeti<\/strong>. In z lahkoto se dose\u017ee tudi faza, ko konj <strong>ne \u017eeli ve\u010d zaupati<\/strong> nobenemu \u010dloveku, nikoli. Svoje \u017eivljenje pre\u017eivijo napeti, v ve\u010dnem strahu pred ljudmi. Ne dajo se prijeti, te\u017eko jih je \u010distiti in sedlati, ker vedno trzajo in i\u0161\u010dejo prostor za pobeg. Sprejemajo sedlo in jih tudi kolikor toliko lahko jaha\u0161, a vedno ima\u0161 ob\u010dutek, da se zadeva ne bi dobro kon\u010dala, \u010de bi pri\u0161lo do kake te\u017eave. Dokler gre vse \u0161e kar v redu, bo \u0161lo, a \u010de bi pri\u0161el v situacijo, da bi se na konja moral zanesti, nima\u0161 ni\u010d. O kak\u0161nih situacijah govorimo? Se vam je \u017ee kdaj zgodilo, da vam je, na terenu, med ustavljanjem iz galopa po\u010dila vajet? Ali popustil vijak na uzdi? Konja, s katerim smo \u0161li \u010dez delo na tleh, enostavno potegnemo v stran in odmaknemo zadnji del, pa se bo ustavil, tudi \u010de bo kak kos opreme plahutal po njem. Na drugi strani je konj, ki nam ne zaupa, zato se bo v enaki situaciji prestra\u0161il ter razmi\u0161ljal samo, kako bi pobegnil stran od neznane ter zato nevarne situacije, z jaha\u010dem ali brez. Ste se kdaj na je\u017ei po terenu ustra\u0161ili fazana bolj kot va\u0161 konj? Trznili v sedlu, zato je trznil tudi konj in zaradi tega odleteli iz sedla na tla? Konj, ki vam zaupa, bo mirno po\u010dakal, da se poberete, saj v situaciji ni prepoznal ni\u010d stra\u0161nega. Konj, ki se je nau\u010dil, da \u010dloveku ne sme verjeti, pa bo po vsej verjetnosti \u00bbsvobodo\u00ab izkoristil za pobeg. Pri tak\u0161nih konjih je vra\u010danje k delu na tleh kot krpanje lukenj na asfaltni cesti. Lahko jih zakrpa\u0161, a cesta ne bo nikoli tako trdna kot tista,  ki je cela. Zakrpe so tudi vedno najbolj na udaru, slej kot prej se tam cesta spet za\u010dne razpadati.<\/p>\n<p><strong>Abeceda<\/strong><br \/>\nDa bi la\u017eje razumeli povezavo dela na tleh s kasnej\u0161o je\u017eo, si poglejmo enostavno primerjavo iz na\u0161ega vsakdanjega \u017eivljenja. Otroka \u017eelimo nau\u010diti brati knjigo. Normalno, da ne bomo sedli z njim za mizo, odprli knjigo in pri\u010dakovali, da bo kar za\u010del brati. To bi bilo absurdno. Najprej ga za\u010dnemo u\u010diti abecede. \u010crko po \u010drko. Spoznati jih mora, se nau\u010diti, da nekaj pomenijo. Potem jih za\u010dnemo sestavljati skupaj in oblikovati besede. Tako otrok dobi neke napotke, nekaj, k \u010demur se lahko vrne, ko se zatakne pri branju. Ko naleti na dolgo, te\u017eko besedo, si jo razdeli na \u010drke in potem razmisli, kaj beseda pomeni. Enak koncept je delo na tleh. Konju moramo dati napotke, da lahko razume, kaj \u017eelimo od njega. Gradimo nek skupen jezik. U\u010dimo ga kako odgovarjati na na\u0161e zahteve, pri tem mu pa poka\u017eemo kdaj in kaj odgovarjati. Vsaka vaja, narejena na tleh, nam bo slej kot prej pri\u0161la prav, ko bomo v sedlu.<br \/>\n<em>(se nadaljuje)<\/em><\/p>\n<p>Mindy Bower, za Eclectic Horseman<\/p>\n<p><em>Mindy Bower je bila \u0161tudentka Raya Hunta, Billa in Toma Dorrancea, vrsto let tesna sodelavka Bucka Brannamana, in kot tretja generacija v dru\u017eini nadaljuje tradicijo dobrega konjarstva.<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"color: #808080;\"><em>Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Dobro opravljena naloga Kakorkoli se trudimo, nikoli ne moremo konja med u\u010denjem seznaniti z vsem, kar ga na tem svetu lahko prestra\u0161i. To bi nam vzelo celo \u017eivljenje. Torej je bolje, da imamo konja, ki zna kompenzirati. To pomeni, da, ko je izpostavljen novim, neznanim stvarem, ohrani mirne \u017eivce in ne \u00bbrazpade\u00ab pri najmanj\u0161em problemu. Ne predstavljam si, da ne bi imeli najprej konja dobro &hellip; <a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/mindy-bower-delo-na-tleh-1\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Mindy Bower: Delo na tleh (1)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":7692,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[188,190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7686"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7686"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7686\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7687,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7686\/revisions\/7687"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7692"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7686"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7686"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7686"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}