{"id":9079,"date":"2021-03-17T13:10:22","date_gmt":"2021-03-17T12:10:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=9079"},"modified":"2021-03-17T13:10:22","modified_gmt":"2021-03-17T12:10:22","slug":"zbran-konj-lahkotneje-dela-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/zbran-konj-lahkotneje-dela-1-del\/","title":{"rendered":"Zbran konj lahkotneje dela      (1. del)"},"content":{"rendered":"<p><strong>Ko je konj zbran, dobesedno nosi svojo te\u017eo (in te\u017eo jaha\u010da) uravnote\u017eeno preko zadnjega dela. Ker je uravnote\u017een v zadnjem, je la\u017eji v prvem delu in mehak v temenu. Kako bi najbolje definirali zbranost konja? Morda z besedami Waldemarja Seuniga: \u201eTo je stanje konja, ko je prvi del razbremenjen, ker se te\u017ea prenese na anga\u017eiran zadnji del.\u201c<\/strong><\/p>\n<p>Veliko konj se bo relativno hitro uklonilo v temenu, spustilo glavo in popustilo brzdi. Ljudje takrat mislijo, da imajo dobro zbranega konja, a pri tem gre samo za kontakt z glavo ter vratom in ne s celim telesom. V resnici konj v takih primerih ve\u010dino te\u017ee \u0161e vedno nosi na prvih nogah. Ve\u010d te\u017ee ko nosi s sprednjimi nogami, ve\u010dje ima te\u017eave pri gibanju in se ne more odzivati na namige z lahkoto, saj te\u017ea telesa pritiska nogi k tlom.<\/p>\n<p>Dostikrat lahko vidimo konje, ki se gibljejo, kot da so iz dveh delov. \u010ce opazujemo konja v nezbranem gibanju v galopu, gre njegova glava gor in dol, kot pri ro\u010dni \u010drpalki za vodo. Zakaj? Ker najprej premika prvi in potem zadnji del in ker nista preko hrbta povezana. Pri tak\u0161nem gibanju lahko opazimo tudi, da je ena noga vedno na tleh, nikoli ne ujamemo trenutka lebdenja, ko so vse \u0161tiri noge v zraku. Da bi se konj gibal zbrano, mora biti prvi del povezan z zadnjim delom \u2013 \u010dez hrbet. Potem je te\u017ea telesa enakomerno razporejena. \u010ceprav se sli\u0161i dokaj enostavno, pa doseganje zbrane dr\u017ee pri konju zahteva veliko vaje. Delati moramo na treh to\u010dkah:<br \/>\n1. Jaha\u010d mora imeti dobro ravnote\u017eje in vedno dosledno uporabljati prave namige.<br \/>\n2. Konj mora razumeti, kaj jaha\u010d od njega \u017eeli.<br \/>\n3. Konj mora imeti dovolj mo\u010di, da bi bil sposoben dr\u017eati svoje telo zbrano dlje \u010dasa, torej se ne sme zahtevati preve\u010d prekmalu, ampak se u\u010di postopoma.<\/p>\n<p><strong>Pogosti problemi<\/strong><br \/>\n\u010ce s svojim konjem nismo dosegli, da bi se znal zbrano nositi, se ponavadi sre\u010damo s katero od naslednjih te\u017eav:<br \/>\n&#8211; \u00bbobe\u0161anje\u00ab ali pa \u00bbrazpad sistema\u00ab, ko se konj naslanja na brzdo in jaha\u010da ter gre vse hitreje in hitreje, ali pa se ga, po drugi strani, nikakor ne da pognati v hitrej\u0161i hod (oziroma ga je te\u017eko \u017ee  premakniti z mesta),<br \/>\n&#8211; slabi prehodi med hodi,<br \/>\n&#8211; te\u017eave pri spreminjanju smeri ter obra\u010danju,<br \/>\n&#8211; \u00bbob\u010dutek te\u017ekosti\u00ab, ko posku\u0161amo premakniti konja, ali z vajetmi ali z nogami, pa imamo ob\u010dutek, da je to zanj velik napor in kot da ne more ali ne \u017eeli storiti tega, kar se ga prosi.<\/p>\n<p><strong>Nau\u010dimo se prepoznati zbrano dr\u017eo<\/strong><br \/>\nKo gledamo konja s profila, morata zadnji nogi stopati pod trebuh, ne glede na hod. Prvi nogi, zadnji nogi in telo v povezavi s tlemi tvorijo \u0161tirikotnik. Je to, kar vidimo, pravokotnik ali kvadrat? \u010ce je pravokotnik, \u010de sta zadnji nogi dale\u010d zadaj, ravno pod konjem in ne segata pod trebuh, potem ta konj nosi svojo te\u017eo na prvih nogah. Ko pa jaha\u010d pripravi konja, da stopa bolj podse, zaokro\u017ei hrbet in se nekako \u00bbdvigne\u00ab, potem dobimo kvadrat. Gre za enostaven zakon fizike. Zamislite si zadnjo nogo kot opori\u0161\u010de (vzvoda) in konjevo linijo telesa od temena do korena repa, topline, kot vzvod. Morebiti si zadevo \u0161e la\u017eje predstavljamo na principu prevesne gugalnice. Bolj kot je opori\u0161\u010de zadnje noge pribli\u017eano sredini linije telesa, la\u017eje je spustiti zadnji del in dose\u010di, da se dvigne prvi del. \u010ce je opora preve\u010d zadaj, je prvi del prete\u017eak in konj se ne more dvigniti. Zadnji nogi, ki segata dale\u010d podse, lahko dvigneta cel prvi del, vklju\u010dno s ple\u010dko, in spustita vrat in glavo. Ko prenesemo te\u017eo in razbremenimo prvi del, la\u017eje izvedemo obrat ali npr. naredimo prehod med hodi, ker je te\u017ea zadaj.<\/p>\n<p>Ne cukajte in ne trzajte z brzdo! S sunkoviti trzljaji z vajetmi na brzdo si povzro\u010damo samo te\u017eave in povsem napa\u010dno mislimo, da bomo s tem konja zmeh\u010dali. Kar bomo dosegli je, da bo konj skraj\u0161al korak zadnjih nog in postal trd \u010dez hrbet in vrat. Umetno ustvarjen naslon ne pomeni, da je konj zbran! Dolgoro\u010dno tak konj postane zelo ob\u010dutljiv, zaskrbljen oziroma v strahu zaradi svojih ust in bo takoj, ko za\u010duti namig na brzdo, spustil glavo (se izmaknil brzdi) ali pa jo dvignil (kljuboval brzdi), to pa je tudi vse, kar dose\u017eemo. <\/p>\n<p><strong>Opazujmo u\u0161esa<\/strong><br \/>\nMed jahanjem s pogledom o\u0161inimo tudi dr\u017eo konjevih u\u0161es. \u010ce nista poravnani, \u010de je eno vi\u0161je kot drugo, potem imamo problem. Konj ni uravnote\u017een. Pa naj gremo naravnost ali v zavoj, konj mora biti uravnote\u017een in mehak v temenu, glava pa naj ne bi bila za vertikalo, niti nagnjena v eno stran. Oboje nam sporo\u010da, da se konj posku\u0161a izogniti na\u0161im namigom.<br \/>\nUporabimo za odtenek mo\u010dnej\u0161i namig noge in vajeti na strani, kjer je uho vi\u0161je, vse dokler se u\u0161esi ne poravnata. Ko uporabljamo noge, naj bo to vedno v ritmu s konjevim gibanjem. Gre samo za malenkostno pove\u010danje kontakta noge (lista) ob konjevi strani, ne za sunek ali celo zbodljaj ostroge. Tudi vajet dr\u017eimo mirno, ne vle\u010demo ali \u00bbvisimo\u00ab na njej, imamo le malenkost ve\u010d kontakta kot na drugi strani.<\/p>\n<p><em>Povzeto po AQHJournal, Andy Moorman, AQHA PH<\/em><\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"color: #808080;\"><em>Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ko je konj zbran, dobesedno nosi svojo te\u017eo (in te\u017eo jaha\u010da) uravnote\u017eeno preko zadnjega dela. Ker je uravnote\u017een v zadnjem, je la\u017eji v prvem delu in mehak v temenu. Kako bi najbolje definirali zbranost konja? Morda z besedami Waldemarja Seuniga: \u201eTo je stanje konja, ko je prvi del razbremenjen, ker se te\u017ea prenese na anga\u017eiran zadnji del.\u201c Veliko konj se bo relativno hitro uklonilo v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/zbran-konj-lahkotneje-dela-1-del\/\" class=\"more-link\">Continue reading <span class=\"screen-reader-text\">Zbran konj lahkotneje dela      (1. del)<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":9080,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9079"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9079"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9079\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9081,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9079\/revisions\/9081"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9080"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9079"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9079"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9079"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}