{"id":4584,"date":"2015-06-03T11:21:38","date_gmt":"2015-06-03T10:21:38","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=4584"},"modified":"2016-05-19T12:15:53","modified_gmt":"2016-05-19T11:15:53","slug":"ohranimo-mirne-zivce-2-vedimo-kdaj-odnehati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/ohranimo-mirne-zivce-2-vedimo-kdaj-odnehati\/","title":{"rendered":"Ohranimo mirne \u017eivce (2) - Vedimo, kdaj odnehati"},"content":{"rendered":"

\"IMG_0006\"<\/a><\/p>\n

Pretirano \u201e\u0161olanje\u201c konj ali prevelika naglica oziroma morda celo surovost je velik problem v konjeni\u0161tvu. \u010ce je konj neposlu\u0161en, ga zaprosimo, potem mu povemo, nato zahtevamo. Gre za delikatno balansiranje med tem, kako zahtevati nekaj od konja ne da bi ga pri tem potisnili \u010dez rob. Dostikrat ne bomo dobili odziva, ki ga \u017eelimo. Moramo se nau\u010diti za\u010dutiti kdaj konj posku\u0161a izvesti kar je od njega zahtevano in ga takrat nagraditi \u2013 potrepljati po vratu ali celo morda zaklju\u010diti z delom.<\/em><\/p>\n

Nasvet za mlade trenerje<\/strong>
\nZapomnite si, konji so \u017eivali. Nikakor niso popolni. (In, po drugi strani, tudi ljudje nismo.) Ne da se vsakega konja strpati v dolo\u010den model. Trener ima lahko za\u010drtane osnovne smernice svojega pristopa in principa dela, a vsakega konja mora jahati kot individualista.
\nU\u010diti se je treba z gledanjem uspe\u0161nih ljudi. Vzeti delce njihovih programov in jih vklju\u010diti v osebni program. Ne moremo pa biti nekdo drug. Vsak mora sam ugotoviti, kaj mu najbolj le\u017ei. Najpomembneje je zavedati se, da se ne more zahtevati 100% od konja ves \u010das. Nih\u010de ne more zmagati vsaki\u010d, ko gre na tekmovanje. Biti moramo dosledni in se truditi ne delati napake. Zapomnite si, \u010de se ni posre\u010dilo na tem, \u0161e vedno obstaja naslednje tekmovanje. Vedno je jutri.
\nKo delamo po\u010dasi in temeljito, najhitreje pridemo do dobrih rezultatov. Truditi se moramo, da konju na \u010dim bolj preprost na\u010din poka\u017eemo, kaj pri\u010dakujemo od njega.<\/p>\n

Ali zaupamo svojemu konju?<\/strong>
\n\u010ce se na tekmovanje pripravljamo tako, da zastra\u0161ujemo svojega konja, prav prosimo za slab nastop. Poskusi vcepljanja strahu v konja, da bi naredil, kar od njega zahtevamo, ne gradijo zaupanja in zmanj\u0161ujejo \u017eivljenjsko dobo jezdnega konja. Enako velja tudi pri rekreativni je\u017ei. \u010ce konj ne dela tistega, kar od njega \u017eelimo, se ustavimo, globoko zajemimo sapo in trezno premislimo, kaj bi lahko bil vzrok ali povod za njegovo pomanjkanje \u017eelje po sodelovanju.<\/p>\n

Pogosti problemi<\/strong>
\nProblemi, ki so povezani z dejstvom, da jezdec ne zaupa svojemu konju se ka\u017eejo v veliko oblikah.<\/p>\n

1. Neprimerno kaznovanje.<\/span>
\nV\u010dasih je pri treningu potrebna odlo\u010dnost, \u010dvrstost in nepopustljivost. Sploh \u010de delamo z \u017erebcem, kajti \u017ee v njihovi naravi je, da vedno preizku\u0161ajo in posku\u0161ajo prevzeti glavno vlogo v odnosu. \u010ce kaznujemo konja in se njegovo delo izbolj\u0161a, potem je bil odlo\u010dnej\u0161i odnos pravilen. \u010ce pa izbolj\u0161anja ni, moramo premisliti, kaj po\u010dnemo, saj o\u010ditno ne deluje.
\nNikoli ne smemo kaznovati konja na na\u010din, ki bi bil grob do njegovih ust (vle\u010denje oz. \u017eaganje vajeti) ali vratu (pretirano uvijanje glave na eno stran), saj tako dose\u017eemo le, da otopi, postane neob\u010dutljiv na fine namige. Da bi konj za\u010del spo\u0161tovati na\u0161e namige je dostikrat dovolj \u017ee mo\u010dnej\u0161i pritisk z nogo ali pa uporaba bi\u010da na ple\u010dki ali zadnjici. Namesto tega pa mu lahko nalo\u017eimo tudi dodatno delo. \u010ce bomo od njega serijo obratov za 180 stopinj (rollback), bo potem bolj spo\u0161toval enostavnej\u0161e delo, kot je korak, kas in galop.
\n\"IMG_0026\"<\/a>
\n2. Napeto delo in \/ali obna\u0161anje<\/span>
\nVsaki\u010d, ko \u017eelimo da konj dobro dela, pa naj gre za tekmovanje, predstavitev ali pa rekreativno je\u017eo, moramo z njim zgraditi zvezo in zaupanje. Druga\u010de je konj dostikrat nepredvidljiv. V enem trenutku je povsem v redu, v naslednjem pa ni\u010d ve\u010d. Ponavadi nas \u201eizneveri\u201c, se pravi, da nam odpove poslu\u0161nost takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. Zakaj? Ker manjka preprosta povezava oziroma razumevanje med jezdecem in konjem.<\/p>\n

Ko konj ne izvaja tistega, kar od njega \u017eelimo, nam nekaj sporo\u010da. Ponavadi to, da moramo mi izbolj\u0161ati svoje delo.<\/strong><\/p>\n

3. Zahtevati preve\u010d prekmalu<\/span>
\nEden od klju\u010dev za izgradnjo medsebojnega zaupanja med konjem in jezdecem je ta, da ne zahtevamo od konja nekaj, kar je nad njegovimi sposobnostmi. \u010ce konj psihi\u010dno ni pripravljen, zaradi nerazumevanja postane zaskrbljen ali celo razo\u010daran. \u010ce ga fizi\u010dno preve\u010d utrujamo, pa mu dajemo razlog za upiranje delu.
\nV nekaterih disciplinah je \u0161e prav posebej pomembno medsebojno zaupanje in dober odnos, saj druga\u010de ne moremo biti uspe\u0161ni. Nastopanje brez tak\u0161nega odnosa pa lahko postane nevarno. \u010ce priganjamo konja in od njega zahtevamo, da za\u010dne izvajati manevre, za katere \u0161e ni pripravljen, lahko za\u010dne pohitevati (da bi \u010dimprej kon\u010dal z vajo, ki je ne razume) ali pa se enostavno upirati oziroma ustavljati sredi dela. In \u010de si priznamo ali ne, tega smo ga nau\u010dili sami.
\nDo tak\u0161nih situacij pride, ker konj ne zaupa jezdecu. Prosi, da upo\u010dasnimo in mu damo na razpolago dovolj \u010dasa, da se nau\u010di. Ker kljub na\u0161emu morda na trenutke nepremi\u0161ljenemu obna\u0161anju do njega \u0161e vedno verjame, da mu bomo dali \u010das in pomo\u010d, ki jo potrebuje, da si utrdi svojo samozavest pri delu.<\/p>\n

Kaj storiti?<\/strong>
\nMoramo zaupati konju, da bo potem tudi on za\u010del zaupati nam. Potem smo na poti k izgradnji zmagovalnega odnosa.
\n1. Vzemimo si \u010das<\/span>
\nS konjem moramo pre\u017eiveti veliko \u010dasa. Tako bomo spoznali in razumeli njegovo osebnost, temperament, starost, znanje in izku\u0161nje. Iz teh informacij potem lahko izoblikujemo na\u010drt za delo, kak\u0161ne sposobnosti ima konj, kje so njegove meje in kak\u0161no je njegovo dojemanje. Te osnove se spoznavajo \u017ee pri delu na tleh, saj ko smo na tleh, bolje vidimo, kako se konj odziva na na\u0161e zahteve. Tako tudi la\u017eje dobimo informacije o njegovi ob\u010dutljivosti in osebnosti.
\n2. Na\u010drtujmo pozitiven nastop<\/span>
\nKo od konja zahtevamo vaje, katere dosledno dobro izvaja, lahko pri\u010dakujemo dober nastop.
\n\u010ce se zavedamo nivoja njegovega znanja in sposobnosti, pristopimo k nastopu pozitivno in se potrudimo, da bo to tudi za konja pozitivna izku\u0161nja. Druga\u010de je, \u010de se lotimo izvajanja vaj, katere nismo dovolj vadili in jih konj ne obvlada. Na\u0161a \u017eelja po tekmovalnosti in vztrajanje pri izvajanju manevrov, ki presegajo konjevo znanje in sposobnosti povzro\u010dijo le to, da bo izgubil zaupanje v nas.
\n\u010ce imamo torej \u017eeljo tekmovati, izbirajmo discipline in kategorije, primerne znanju in sposobnostim konja.
\n3. Osebnosti, ki se ujemata in dopolnjujeta<\/span>
\nKonj in jezdec morata biti kompatibilna, da bi zgradila medsebojni odnos in zaupanje \u2013 njuni osebnosti se morata ujemati. Gledano v grobem, pla\u0161en jaha\u010d na zelo ob\u010dutljivem konju ni dobra kombinacija, ravno tako kot zelo samozavestna in nepopustljiva oseba ne bo dobro shajala s pla\u0161nim in boje\u010dim konjem. Ob\u010dutljiv konj potrebuje zelo potrpe\u017eljivega jezdeca, ki bo z njim pre\u017eivel veliko \u010dasa, delal zelo po\u010dasi in z njim komuniciral nalahno. Konj, ki je trmast in borbeno razpolo\u017een, se bo zelo te\u017eko povezal z osebo, ki je \u017ee po naravi vedno slabe volje.
\n4. V\u010dasih moramo enostavno odstopiti<\/span>
\nV\u010dasih, \u010de konj nikakor ne naredi tistega, kar \u017eelimo, se ustavimo. Pojdimo z njim raj\u0161i na sprehod po naravi ali na je\u017eo po terenu, brez \u0161olanja. Spustimo ga v izpust, da se na pa\u0161i sprosti. Pre\u017eivimo skupni \u010das tako, da ga pokrta\u010dimo do visokega sijaja in ga zmasiramo. Tudi na tak (spro\u0161\u010den) na\u010din gradimo vez in partnerstvo s svojim konjem.
\n\"IMG_0058\"<\/a>
\n5. Pridobimo si povratne informacije (feedback)<\/span>
\nPogosto pomaga, da damo konja jahati drugim ljudem in tudi tako dobimo dragocene informacije, ki nam pomagajo sestaviti sliko. Povsem druga\u010de je namre\u010d opazovati konja s tal. Morda bomo ob gledanju drugega jezdeca in konjevih reakcij nanj pri\u0161li do re\u0161itve na\u0161e te\u017eave. Tudi posnetki na\u0161ega jahanja so nam v pomo\u010d, saj, \u010de smo odkriti, smo lahko sami sebi najbolj\u0161i u\u010ditelj. Vsekakor pa ni odve\u010d razmisliti tudi o profesionalni pomo\u010di, saj lahko \u017ee nekaj preprostih nasvetov razjasni in ob\u010dutno izbolj\u0161a na\u0161 odnos s konjem.<\/p>\n

DoroTeja
\nna fotografijah Marko in Xena \ud83d\ude42
\nVir: American QuarterHorse Journal<\/p>\n

 
\nTekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pretirano \u201e\u0161olanje\u201c konj ali prevelika naglica oziroma morda celo surovost je velik problem v konjeni\u0161tvu. \u010ce je konj neposlu\u0161en, ga zaprosimo, potem mu povemo, nato zahtevamo. Gre za delikatno balansiranje med tem, kako zahtevati nekaj od konja ne da bi ga pri tem potisnili \u010dez rob. Dostikrat ne bomo dobili odziva, ki ga \u017eelimo. Moramo se nau\u010diti za\u010dutiti kdaj konj posku\u0161a izvesti kar je od … \u21e8<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":4725,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[187,190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4584"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4584"}],"version-history":[{"count":9,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4584\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":5733,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4584\/revisions\/5733"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4725"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}