{"id":7878,"date":"2019-01-22T21:49:53","date_gmt":"2019-01-22T20:49:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=7878"},"modified":"2019-08-29T16:06:35","modified_gmt":"2019-08-29T15:06:35","slug":"gwynn-t-weaver-nekaj-misli-o-hakamorju-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/gwynn-t-weaver-nekaj-misli-o-hakamorju-1-del\/","title":{"rendered":"Gwynn T. Weaver: Nekaj misli o hakamorju, 1. del"},"content":{"rendered":"

Umetnost u\u010denja konja, da nosi brzdo<\/strong>
\nVaquerosi so ponosni na to, da vlo\u017eijo v \u0161olanje delovnega konja toliko \u010dasa, koliko ga le-ta potrebuje. Zato nikoli ne govorijo o rokih oziroma \u010dasu, ki je potreben za izoblikovanje popolnega konja. Le-ta mora biti izjemno lahko odziven in poslu\u0161en na najrahlej\u0161e jaha\u010devo dejstvo preko vajeti na brzdo, pa tudi okreten, pameten ter zanesljiv.
\n\u010ceprav lahko govorimo o dolo\u010denih korakih in zaporedjih pri urjenju delovnega konja vse do spade brzde, se moramo zavedati, da let, ki so potrebna in zaznavanja oziroma ob\u010dutka, ki ga oseba rabi, da razvije sebe in konja, ne moremo strniti v kratek \u010dlanek. Gre za avanturo skozi \u017eivljenje \u2013 tako, ki poudarja besede kot sta \u00bbob\u010dutek\u00ab in \u00bbharmonija\u00ab, ko govorimo o konjih.<\/p>\n

Kaj je hakamor?<\/strong>
\nNajprej razjasnimo pojem \u00bbhakamor\u00ab. To je western uzda brez brzde, sestavlja pa jo bosal, del ovalne oblike, ki ga konju nataknemo preko nosa, nanj pa prive\u017eemo vajeti, t.i. mecate, ki je iz enega kosa. Celoto zaklju\u010di usnjen oglavni del. Najdemo jih v razli\u010dnih velikostih in debelinah (premerih), pa tudi narejene iz razli\u010dnih materialov. Obvezna pa je uporaba naravnih materialov, ker se prilagajajo obliki in temperaturi \u017eivali ter dihajo in so prizanesljivi … Ve\u010dina tradicionalno izdelanih hakamorjev je iz pletene surove goveje ko\u017ee. Tisti tadobri so opleteni okoli naravnega jedra, ki je lahko stara, izrabljena reata ali celo kos stare mecate, spletene iz konjske \u017eime. Sredica se opleta z od osem do dvaintridesetimi ozkimi trakovi iz surove ko\u017ee. Povpre\u010dno se jih uporablja od dvanajst do \u0161estnajst, treba pa je vedeti, da s \u0161tevilom trakov raste tudi cena hakamorja. V\u010dasih mojster za popestritev vplete tudi trakove iz temnej\u0161ega usnja.
\nV grobem lahko tipe hakamorja razdelimo v tri skupine, glede na njihov premer, ki tudi dolo\u010da fazo uporabe. Prvi, najdebelej\u0161i, se uporablja samostojno in ima premer od 0,95 cm do 2,2 cm. Naslednji so hakamorji, imenovani tudi \u00bbbosalita\u00ab ali pa \u00bbpencil bosal\u00ab, ki se uporabljajo pri urjenju konja z dvojnimi vajetmi (v kombinaciji z brzdo), njihov premer je od 0,63 cm pa do 0,80 cm. Tretji, najtanj\u0161i, ne presega 0,63 cm v premeru, konj pa ga nosi bolj kot statusni simbol. Ozna\u010duje kon\u010danega konja, nosi se s spade brzdo, ima pa tudi prakti\u010den namen. Vrv, ki je privezana na njegov spodnji del, se med je\u017eo prive\u017ee konju okoli vratu, ko pa ga vodimo, se odve\u017ee in spremeni v povodec. Tako niti slu\u010dajno konja ne vle\u010demo za vajeti, pripete na spade brzdo.<\/p>\n

Kako za\u010deti?<\/strong>
\nTradicionalno Vaquerosi za\u010dno z mladim konjem delati v hakamorju, \u010deprav \u017ee od prihoda Britancev v staro Kalifornijo vidimo tudi uporabo navadne lomljene brzde, snaffla. Zakaj bi lahko bila navadna brzda bolj\u0161a izbira za za\u010detek? En razlog je ta, da je sam hakamore dokaj grob in tog in kaj hitro lahko konju z njim ogulimo ko\u017eo na \u010deljustih, ko ga \u017eelimo usmerjati in ustavljati \u2013 ker mlad konj teh ukazov \u0161e ne pozna, je v\u010dasih treba dati pa\u010d malo mo\u010dnej\u0161i namig. Drugi razlog se neposredno navezuje na prvega: namigi preko navadne lomljene brzde so za mladega konja jasnej\u0161i in la\u017eje jih razume. Brzda daje direkten namig, hakamore pa indirektnega. Na primer: ko pri hakamorju potegnemo za levo stran mecate, se ustvari pritisk na desni strani konjeve glave in to ga zmede. Ko potegnemo za vajet, pripeto na navadno brzdo, je ves pritisk samo na eni strani glave.<\/p>\n

Upo\u0161tevanje sprememb ~ v koraku z materjo naravo<\/strong>
\nIn zdaj neizogibno vpra\u0161anje: zakaj torej opustiti navadno lomljeno brzdo in nadaljevati z urjenjem v hakamorju in se potem spet vrniti na brzdo? Odgovor je povsem enostaven in prihaja naravnost iz konjevih ust. Vsakdo, ki zagovarja prednosti hakamorja, ve, da je njegova uporaba tesno povezana s spremembami, ki se dogajajo v konjevih ustih. Gre za menjavo zob in to lahko konju povzro\u010da velike te\u017eave pri no\u0161enju brzde. Menjava zob ozna\u010duje \u010das, ko se pravi konjar zaveda, da se mora umakniti pred materjo naravo in pustiti konjeva razbolela in ob\u010dutljiva usta pri miru. Zato v obdobju nekje od tretjega pa vse do petega leta (ali \u0161e dlje, \u010de \u010duti, da konj ni pripravljen za napredovanje v spade brzdo) jaha s hakamorjem. Seveda to ni edini razlog njegovo za uporabo, je pa zelo tehten.<\/p>\n

 <\/p>\n

Gwynn Turnbull Weaver: Some Thoughts On The Hackamore<\/p>\n

Prevod in priredba: Doroteja<\/p>\n

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Umetnost u\u010denja konja, da nosi brzdo Vaquerosi so ponosni na to, da vlo\u017eijo v \u0161olanje delovnega konja toliko \u010dasa, koliko ga le-ta potrebuje. Zato nikoli ne govorijo o rokih oziroma \u010dasu, ki je potreben za izoblikovanje popolnega konja. Le-ta mora biti izjemno lahko odziven in poslu\u0161en na najrahlej\u0161e jaha\u010devo dejstvo preko vajeti na brzdo, pa tudi okreten, pameten ter zanesljiv. \u010ceprav lahko govorimo o dolo\u010denih … \u21e8<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":7919,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[192,190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7878"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7878"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7878\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7884,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7878\/revisions\/7884"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7919"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7878"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7878"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7878"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}