{"id":8722,"date":"2020-03-24T09:52:21","date_gmt":"2020-03-24T08:52:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=8722"},"modified":"2020-03-24T09:52:21","modified_gmt":"2020-03-24T08:52:21","slug":"jack-brainard-brzde-in-brzdanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/jack-brainard-brzde-in-brzdanje\/","title":{"rendered":"Jack Brainard: BRZDE IN BRZDANJE"},"content":{"rendered":"

Vpra\u0161aj 10 razli\u010dnih trenerjev, katera je njihova najljub\u0161a brzda, in dobil bo\u0161 10 razli\u010dnih odgovorov. Vpra\u0161aj teh istih 10 trenerjev \u201ezakaj\u201c in tudi ti odgovori bodo razli\u010dni. Verjetno bo nekaj (\u010de sploh kak\u0161en) odgovorov vsebovalo mehaniko ali principe mehanike, vklju\u010dene v proces brzdanja konja. Nih\u010de od trenerjev pa v diskusijo ne bo vklju\u010dil anatomije konjevih ust ali povr\u0161ine, ki nosi brzdo, ali to\u010dke pritiska.
\nLe malo ljudi razume, kaj se, s konjevega gledi\u0161\u010da, zgodi, ko potegnemo za vajeti. Ve\u010dina jaha\u010dev pozna reakcijo, ki jo dobi od konja, po tem, ko potegnejo za vajeti, a ne vedo, zakaj pride do nje. Tak\u0161ni konjarji so pripravljeni kupiti ali preizkusiti novo brzdo pri najmanj\u0161em znaku, za katerega menijo, da gre za negativno konjevo reakcijo.
\nDejansko pa brzde igrajo le stransko vlogo v treningu konja. Nesposobnost trenerja ima za rezultat napa\u010den vtis, da konj, pri najmanj\u0161i provokaciji, potrebuje novo ali druga\u010dno brzdo. Kako bi raz\u010distili te nesporazume?
\nPojdimo nazaj, tam, kjer se je vse za\u010delo. Zgodovina brzd je fascinantna in najve\u010dja avtoriteta na tem podro\u010dju, ki jo poznam, je Glenn Vernam. Njegova knjiga, \u201eMan On Horseback\u201c, je neprecenljiva. Nih\u010de drug ni toliko raziskoval. Od njega se nau\u010dimo, da so Skiti prvi udoma\u010dili konja okoli 6.000 let pred na\u0161im \u0161tetjem. Dejansko so za brzde uporabljali pali\u010dice. Narejene so bile iz lesa, rogov ali usnja. Vemo torej, da so bile nelomljene brzde brez vzvoda v uporabi pred snaffli in vse pripelje do dejstva, da so \u017ee 4.000 let pr. n. \u0161. poznali in uporabljali brzde. Morda so jih uporabljali \u017ee v neolitiku, a jih vsa ljudstva niso sprejela pred svitom kr\u0161\u010danske ere. Kakorkoli, mnogo drugih izumov in zvija\u010d je bilo uporabljenih pri kontroli konj. Najbolj\u0161i razpolo\u017eljivi dokazi pa nas vodi k spoznanju, da so se brzde na vzvod, curb bits, pojavile nekje okoli 1000 let pr. n. \u0161.
\nStari gr\u0161ki pisatelji radi pripisujejo iznajdbo snaffle brzde svoji dr\u017eavi in najbr\u017e je to tudi res. V svojih zapisih je Xenophon opisal snaffle in navodila, kako jo uporabljati. To je bilo okoli 200 let pr. n. \u0161. Dosti teh anti\u010dnih brzd je bilo bogato okra\u0161enih, in moderen konjar ne bi okleval uporabiti tak\u0161no prekrasno ro\u010dno delo na svojem konju.
\nEna najbolj zanimivih zgodb iz zgodovine je tista o Aleksandru Velikem. Aleksander je bil prvi, ki je treniral vojne konjenice in v njegovi dvajsetletni osvojitvi Perzije je jahal \u010dudovitega konja Bukefalosa. Konj je umrl leta 326 pr. n. \u0161t., in Aleksander ga je dal pokopati na obre\u017eju reke, kjer je preminil. Na tem mestu je potem zgradil mesto, imenovano Buchephalus, blizu Jheluma v zahodnem Pakistanu. Na kipu Aleksandra, narejenem leta 334 pr. n. \u0161. vidimo, da je Bukefalos nosil snaffle. Vemo tudi, da je Aleksander z njim prejahal, v tridesetih letih, kar sta bila skupaj, 25.000 milj.
\nZdaj, ko vemo, da brzde niso ni\u010d novega, je o\u010ditno, da te\u017eava le\u017ei v njihovi uporabi. Konj nam veliko pove, a ne poslu\u0161ajo ga vsi. Obstajajo pa dolo\u010dene konstante, in \u010de jih poznamo, nam postane proces brzdanja bolj logi\u010den.
\nNajprej, kakr\u0161na koli naprava za kontrolo, ki jo damo konju na glavo, ima to\u010dke pritiska. Te to\u010dke so podro\u010dja na konjevi glavi, kjer se uporabi pritisk, bodisi preko brzde ali pa uzde, ko se potegne za vajeti. Pogovorimo se malo o to\u010dkah pritiska. Prva in dejansko najbolj pomembna to\u010dka je jezik. Vsi ustni deli brzd po\u010divajo na jeziku. Konjev jezik mu je dragocena ugodnost, ker krasno ubla\u017ei cukanje ali vle\u010denje prenapetega \u201ekonjarja\u201c za vajeti. Ker je tako dober bla\u017eilec sunkov, je tudi ob\u010dutljiv in vnaprej opozori konja o prihajajo\u010dem namigu \u010dez brzdo. Mehkost na vajetih je rezultat pravilne uporabe te to\u010dke pritiska.
\nNaslednje, imamo podro\u010dje dlesni brez zob, na konjevi spodnji \u010deljusti, med sekalci in ko\u010dniki. To podro\u010dje, ali to\u010dka pritiska, je zelo ob\u010dutljivo, saj gre samo za tanki sloj tkiva preko \u010deljustne kosti. Tu se pojavlja veliko te\u017eav z brzdanjem. Mo\u010dan poteg na vajeti toliko pritisne na jezik, da ta ne more ubla\u017eiti pritiska in brzda pristane na ob\u010dutljivih dlesnih. Konj bo reagiral tako, da bo vrgel glavo v zrak, to je njegova prva obramba pred bole\u010dino.
\nNaslednja dragocena to\u010dka pritiska so koti\u010dki ust. Vsa kontrola preko snaffla se bazira na uporabi koti\u010dkov. To podro\u010dje je tudi ob\u010dutljivo in samo, \u010de potegnemo z obema rokama, ga lahko prav izkoristimo. Seveda hkrati dodamo pritisk tudi na jezik, a glavni so koti\u010dki ust. O tem bo govora \u0161e kasneje.
\nVerjetno najbolj pomembna to\u010dka izmed vseh pa je brada oz. natan\u010dneje uzdna brazda. To je podro\u010dje na zunanji strani spodnje \u010deljusti, tam, kjer le\u017ei podbradni pa\u0161\u010dek. Katerokoli brzdo na vzvod se uporablja, to je mesto, kjer bo najprej delovala. In tu bo konj najprej za\u010dutil pritisk. Koli\u010dina pritiska je odvisna, seveda, od dol\u017eine krakov brzde ali od premera pa\u0161\u010dka oz. veri\u017eice. Pri vsaki uporabi curb<\/em> brzde se cilja tudi na to podro\u010dje pritiska in vedno, pri vsakem delu preko vajeti, mora biti vklju\u010dena pazljivost.
\n\u0160e ena to\u010dka je nos. Tu vpliva hakamor, kot tudi ostali tipi uzd brez brzde. Ta to\u010dka pritiska ni pretirano ob\u010dutljiva, tako kot so tiste v ustih, a uporablja jo kar dosti kosov opreme. Dejansko se iz te to\u010dke lahko izvabi le malo lateralne kontrole, lahko pa jo uporabimo pri pozicioniranju glave, zbiranju in za\u010detnem delu z mladimi konji z bosalom in hakamorjem.
\nNa koncu moram omeniti \u0161e eno podro\u010dje pritiska, \u010deprav bi lahko zdr\u017eali brez njega. Gre za zatilje, takoj za konjevimi u\u0161esi. To je eden bolj ob\u010dutljivih delov konjeve glave, ker smo zelo blizu cervical vertebrae<\/em>, vretenc vratu. Na ta del vpliva gag<\/em> brzda. Gag<\/em> pritiska navzgor na koti\u010dke konjevih uzd in navzdol na zatilje, simultano. Dejansko vertikalno stiska konjevo glavo. Po moji oceni je gag snaffle<\/em> instrument mu\u010denja in je vredna prezira, a veliko trenerjev prisega nanjo.
\nZdaj, ko smo se spoznali s to\u010dkami, kjer se \u201edogaja akcija\u201c, si poglejmo povzro\u010ditelja te akcije, brzdo. Ker bo konjevo prvo sre\u010danje z brzdo tisto s snafflom, analizirajmo situacijo. Definicija snaffla je, da gre za kakr\u0161no koli brzdo, ki deluje na koti\u010dke konjevih ust. Ve\u010dina konjarjev je mnenja, da so vse snaffle brzde lomljene ali s \u010dlenkom na sredini; a to ni vedno primer. Imamo npr. mullen mouth snaffle<\/em>, ki je samo uvita kovinska pali\u010dica z rinkami na vsaki strani in deluje na koti\u010dke ust. Tudi to je snaffle.
\nKo potegnemo za vajeti, se vzpostavi kontakt na koti\u010dkih. Tudi kot, pod katerim potegnemo, ima vpliv, normalno. \u010ce so jaha\u010deve roke spu\u0161\u010dene nizko, ko daje pritisk, bo brzda pritisnila tudi na jezik oziroma vzpostavila kontakt hkrati s tistim na koti\u010dkih. Vi\u0161ja roka pomeni \u010distej\u0161i kontakt na koti\u010dke. Ve\u010dina konj se odziva na tak poteg z manj odpora in ve\u010d odzivnosti kot pri kateri koli drugi brzdi. Tak\u0161na brzda je v uporabi 2000 let in nih\u010de ni dizajniral \u010desa bolj\u0161ega. Njena enostavnost in uporabnost jo postavljata na prvo mesto in noben trener nima bolj dragocenega orodja v svoji sedlarni.
\nPomemben del procesa brzdanja s snafflom je, da vemo, da gre za en-na-en razmerje med mo\u010djo in silo. To ne velja za brzdo na vzvod. \u010ce uporabimo en kilogram mo\u010di (z rokami), konj prejme en kilogram sile na svoja usta, preko snaffla. V tej situaciji imamo prav zagotovo bolj\u0161e \u010dutenje konjevih ust.
\nKer je snaffle najmilej\u0161a brzda, sledi, da so konji sposobni izkori\u0161\u010dati prednost v tej situaciji in postajati manj pozorni na signale. Potem postanejo te\u017eki in manj odzivni. In glavno zdravilo za to je izbira tanj\u0161e brzde. S tem pove\u010damo pritisk na manj\u0161em podro\u010dju jezika in koti\u010dkov, in povzro\u010damo ve\u010d bole\u010dine. Lahko se tudi zate\u010demo k uporabi twisted wire snaffla<\/em> razli\u010dnih premerov, ki naj bi pove\u010deval odzivnost.
\nKo konju zamenjamo snaffle z brzdo na vzvod, gre za ogromno tranzicijo in prenekateri trener to ignorira ali pa se ne zaveda pomembnosti. Dejansko je konj prisiljen odzivati se na popolnoma nov set to\u010dk pritiska. In, navajen na stare, se v\u010dasih zmede in glava gre po svoje.
\nAkcija vzvoda temelji na fiksnem ustnem delu brzde, le\u017ee\u010dem preko jezika. Ta del je fiksiran v pozicijo s pomo\u010djo podbradnega pa\u0161\u010dka ali veri\u017eice. Zdaj, ko potegnemo za vajeti, se pritisk uporabi tako na jeziku, kot na uzdni brazdi v sinhronizirani stiskajo\u010di akciji, stisne se konjeva spodnja \u010deljust. Dodatno to kombinacijo dvojnega pritiska pove\u010da \u0161e dejstvo vzvoda kraka brzde. S snafflom smo imeli en-na-en razmerje med mo\u010djo in silo. Tu pa, nenadoma, pomno\u017eimo to razmerje na ena-na-\u0161tiri ali celo ve\u010d. En kilogram mo\u010di zdaj proizvede \u0161tirikrat ve\u010d te\u017ee oz. sile.
\nKonj je prisiljen na drasti\u010dno akcijo, ko se mu vsili ta sprememba. Ta situacija je poglavitni razlog vseh te\u017eav z brzdo. Ne pozabi tega pomembnega dejstva. Jaha\u010di s te\u017eko roko so pogubni za mehka in ne\u017ena usta konj, ker ne razumejo mehanike pove\u010dane sile, povzro\u010dene z akcijo vzvoda curb<\/em> brzde.
\nTranzicija iz snaffla na curb<\/em> je pomembna faza konjevega treninga in morala bi se izvesti previdno. Najbolje je za\u010deti z brzdo, ki ohranja dosti delovanja snaffla, hkrati pa ima minimalno delovanje vzvoda. Moj izbor bi bil pelham<\/em> (fiksna brzda, v enem kosu, z li\u010dnim delom, ki kombinira delovanje snaffla in curba v eni brzdi), a niso vsi jaha\u010di dovolj spretni z dvema paroma vajeti. \u0160e ena brzda, ki zelo dobro funkcionira je kimberwick<\/em> (pelham<\/em>, ki deluje z enim parom vajeti, z ravnim ustnim delom z nizkim mosti\u010dkom, kratkim zunanjim delom na D-ring). Ta brzda ima re\u017ee po celi dol\u017eini D-ringa, tako, da se vajeti lahko namestijo na na\u010din, da ne povzro\u010dajo skoraj ni\u010d pritiska vzvoda. Kakr\u0161na koli bo tvoja izbira tranzicijske brzde, bi le-ta morala imeti zelo kratke krake in absolutno ohlapno podbradno veri\u017eico ali pa\u0161\u010dek. Mehke roke so zelo pomembne skozi ta pomemben prehodni \u010das.
\nZdaj, ko uporabljamo curb<\/em>, se pogovorimo o njenem delovanju. Ker vemo, da so kraki brzde opora oziroma kar vzvod sam, in lahko povzro\u010dijo ogromen pritisk podbradnega pa\u0161\u010dka, jih je najbolje uporabljati zelo zmerno. Dol\u017eina kraka je enaka stopnji pritiska, torej, kraj\u0161i kot je krak, bla\u017eja je brzda. Moramo se zavedati tudi dejstva, da, \u010de je krak raven, je tudi namig nemuden, ker gre za \u010disto delovanje vzvoda.
\nDelovanje brzde lahko spremenimo na dva na\u010dina. Skraj\u0161amo krake in jih zavijemo nazaj. Ko uporabljamo brzdo z nazaj ukrivljenimi kraki, upo\u010dasnimo delovanje. Na taki brzdi mora biti za doseganje takoj\u0161nje akcije delovanje rok dosti vi\u0161je. Zaradi tega dobra stara grazer<\/em> brzda deluje na ve\u010d konjih kot katera koli druga. Ima blage krake in skoraj vsi konji jo sprejmejo. Pri mehkih in konjih z ne\u017enimi usti vidimo pozitivno spremembo takoj. Ravno tako pa se moramo zavedati dejstva, da ohlapen podbradni pa\u0161\u010dek upo\u010dasni dejstvo. Najbolje je imeti vsaj dva prsta prostora med konjevo brado in pa\u0161\u010dkom.
\nGovorili smo o krakih, zdaj pa povejmo \u0161e nekaj o ustnih delih in kaj se dogaja v konjevih ustih. Ustni del le\u017ei na jeziku in ga pritiska, ko potegnemo za vajeti. Mo\u010dnej\u0161i potegi pritisnejo jezik \u0161e bolj dol, tako da ustni del brzde pritisne tudi na dlesni, ki so bolj ob\u010dutljive. Vidimo vse sorte in oblike ustnih delov, nekateri imajo izredno visok mosti\u010dek (spade bit<\/em>), drugi so fleksibilni (lomljeni), spet tretji se pregibajo na spoju z zunanjim delom, potem pa imamo \u0161e neskon\u010dni nabor oblik, pregibov, zavojev in spojev. \u010ce raz\u0161irimo mosti\u010dek (port<\/em>), bo pod njim le\u017ealo ve\u010d jezika, kar pomeni, da bo ustni del ob pritisku prej udaril po dlesnih.
\nVidimo lahko spade<\/em> brzde in tak\u0161ne z visokim mosti\u010dkom, imenovane cathedral<\/em>. Tak\u0161na brzda lahko udari po ustnem nebu, \u010de se uporablja pretirana sila. Kalifornijci stare \u0161ole so pri brzdanju svojih konj to uporabljali v svojo prednost. Dejansko so spustili konja v ogrado, vajeti so ohlapno privezali na rog sedla. Potem so ga poganjali naokrog. \u010ce je iztegnil nos ali dvignil glavo visoko v zrak, se je spade dotaknila neba v ustih. Konj hitro uvidi, da je mosti\u010dek v ustih neprijeten, ko ima glavo dvignjeno v zrak. Ugotovi pa tudi, da sledi olaj\u0161anje, ko glavo spusti oziroma jo nosi na vertikali. Dejansko bi lahko rekli, da se je konj sam nau\u010dil zbrane dr\u017ee.
\nVaqueros so bili umetniki v izvajanju te metode brzdanja konj, metode, ki zahteva ogromno \u010dasa in tanko\u010dutnosti.
\nJaha\u010di nenehno razglabljajo o brzdah in njihovih prednostih, kot da skrivnost brzdanja konja le\u017ei v tem, da najde\u0161 pravo brzdo. Dejansko jih je na trgu stotine, tiste najbolj enostavne pa bodo dobro funkcionirale na skoraj vsakem konju. Trenerji, ki imajo v svoji sedlarni obe\u0161enih 50 ali ve\u010d brzd, morda ogla\u0161ujejo dejstvo, da, \u010de bi vedeli ve\u010d o brzdah, jih morda ne bi rabili toliko.
\n\u010ce bi \u0161tevilnim jaha\u010dem povedali resnico, da bi morali biti bolj pozorni na svoje roke kot na brzde, bi povzro\u010dili veliko razburjanja. Dejstvo pa ostaja, da so roke prvi dejavnik pri pravilni uporabi brzde in da je odstotek jaha\u010dev z dobrimi rokami minimalen.
\nKaj lahko jaha\u010di naredijo za izbolj\u0161anje dejstev svojih rok? Dosti nas povezuje dobre roke s kirurgi, pianisti ali drugimi umetniki in ne bi pri\u010dakovali, da bo imel sumo borec ne\u017enost v rokah.
\nDobre roke na konju so odvisne od treh dejavnikov in da, tudi sumo borec je lahko tega sposoben. Konj se odziva na tri podro\u010dja manipulacije z vajetmi: tajming potega, koli\u010dina potega in popu\u0161\u010danje potega. Vsi ti signali morajo biti v podzavesti vsakega jaha\u010da, vsaki\u010d, ko prime za vajeti.
\nTajming je odlo\u010dilen, ker \u010de damo namig preko vajeti, ko so konjeve noge v pravi poziciji, se mu je la\u017eje odzvati. O tem smo govorili v poglavju Vedeti, kje so njegove noge. Menjave galopa so odli\u010den primer pravo\u010dasnosti namiga z vajetmi. Dobre roke so dovzetne za tajming.
\nNaslednje, koli\u010dina potega ali pritiska je vedno pomembna, ker je konj verjetno bolj dovzeten za to kot za druga dejstva. To je podro\u010dje, kjer se mehke roke obrestujejo. Ve\u010dina jaha\u010dev preve\u010d mo\u010dno vle\u010de. Zaradi tega vle\u010denja je konju neugodno in njegove sekvence hodov bodo neenakomerne. Ne pozabi, \u010de mo\u010dno vle\u010de\u0161, se bo konj hitro nau\u010dil vle\u010di nazaj z isto silo. Zakaj pretiravati z deset kilogramskim potegom, \u010de zadostuje le nekaj kil? Dober jaha\u010d eksperimentira, i\u0161\u010de koliko potrebuje in prilagaja. Od tu izvirajo dobre roke.
\nPopu\u0161\u010danje je toliko pomembno kot poteg. Ne samo, da je popu\u0161\u010danje nagrada za pravilno odzivanje, konju dodeli tudi takoj\u0161njo svobodo gibanja, kar mora imeti, da bi korektno delal. Popu\u0161\u010danje se lahko da na najbolj enostaven na\u010din, jaha\u010d samo odpre dlani. Popustiti je treba v trenutku, v isti sekundi, ko se konj odzove. Napaka \u0161tevilka ena, ki jo dela 99 odstotkov jaha\u010dev, je, da se predolgo visi oziroma obe\u0161a na vajeti.
\n\u010ce ocenimo zdaj to razglabljanje o brzdah in brzdanju, mislim, da je na mestu poudariti, da so vsa zgoraj na\u0161teta dejstva veliko bolj pomembna kot brzda. Tvoje roke naj bi samo signalizirale z vajetmi. Dodatno, tvoje roke bi morale nemudoma popu\u0161\u010dati. Veliko bolje je mehko potegniti trikrat kot pa dr\u017eati in potegniti enkrat. Namig preko vajeti naj ne bi nikoli trajal ve\u010d kot eno sekundo.
\nDiskutirali smo o brzdah in njihovi uporabi, a nismo \u0161e omenili najpomembnej\u0161ega faktorja v zaklju\u010dnem delu. Gre za prilagoditev, pravilno namestitev. Konju ni ni\u010d bolj pomembnega. Razmisli o tem.
\nRazlika med normalno udobno, razumno, logi\u010dno, pravilno brzdo in \u010disto katastrofalno mu\u010dilno napravo je samo v pravilni namestitvi in tu le\u017ei ve\u010dinski dele\u017e problemov z brzdami. Premalo konjarjev posve\u010da temu dovolj pozornosti.
\nPrvi vzrok te pogoste napake je v tem, da veliko jaha\u010dev, \u0161e posebej za\u010detnikov, zanemari prou\u010devanje konjeve reakcije na brzdo. Dejstvo je, da ti bo skoraj nemudoma povedal, kako si mu namestil brzdo. \u010ce jo konstantno prevra\u010da po ustih, jo \u017eve\u010di, odpira usta, stresa z glavo ali pogleduje proti nebu, je \u010das, da ponovno prilagodi\u0161 brzdo. V ve\u010dini primerov je treba popustiti oz. zrahljati uzdo.
\nLuknje na uzdi naj ne bi bile ve\u010d kot \u00be in\u010da (malo manj kot 2 cm) \u0161irom, in \u010de si spreten v brzdanju svojega konja, bo\u0161 eksperimentiral in prilagajal, gledal konjevo reakcijo ob vsaki spremembi, ki jo naredi\u0161. Kmalu ti bo povedal, na kateri \u201eluknji\u201c mu je najbolj ugodno.
\nSkorajda vsi konjarji, in to se jim vle\u010de skozi generacije prednikov, ti bodo rekli, da rabi\u0161 malo gubice v koti\u010dkih konjevih ust. Eni bodo celo rekli, da bi se konj moral \u201emalce smehljati\u201c.
\nNi\u010d ne bi moglo biti dalje od resnice. Guba v koti\u010dku ustnic mu ne odgovarja ni\u010d bolj kot bi odgovarjala jaha\u010du. Ko name\u0161\u010da\u0161 brzdo bodi torej prepri\u010dan, da ne bo nobene gubice, \u0161e posebej ne pri snafflu.
\nKo stoji\u0161 pred zauzdanim konjem, in da\u0161 kazalca v obro\u010dke brzde ter potegne\u0161 navzdol, naj bi ustni del brzde visel \u00bd in\u010da (1,27 cm) pod koti\u010dki ust. Konj si bo sam namestil brzdo, \u010de bo imel prostor, da to naredi.
\nPodbradni pa\u0161\u010dek ima ravno tako ogromno vlogo pri ugodnem no\u0161enju brzde. Zapomni si za vse ve\u010dne \u010dase, ohlapno je bolje.
\nNenehno analiziranje konjevih reakcij je skrivnost name\u0161\u010danja brzde. Najpogosteje pravilno name\u0161\u010dena brzda re\u0161i veliko problemov.
\nOb\u010dasno pa lahko pri konju vidimo nenavadno reakcijo na brzdo. \u010ce se ponavlja, vsekakor pripelji veterinarja, da mu pogleda zobovje. Vol\u010dji zobje so pogosta te\u017eava, a lahko se pojavijo tudi kak\u0161ne druge dentalne nepravilnosti in dober veterinar jih bo hitro uredil.
\nNasploh problemi niso v brzdi, so v rokah, ki jo uporabljajo.<\/p>\n

Jack Brainard: If I Were To Train A Horse, odlomek<\/p>\n

Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vpra\u0161aj 10 razli\u010dnih trenerjev, katera je njihova najljub\u0161a brzda, in dobil bo\u0161 10 razli\u010dnih odgovorov. Vpra\u0161aj teh istih 10 trenerjev \u201ezakaj\u201c in tudi ti odgovori bodo razli\u010dni. Verjetno bo nekaj (\u010de sploh kak\u0161en) odgovorov vsebovalo mehaniko ali principe mehanike, vklju\u010dene v proces brzdanja konja. Nih\u010de od trenerjev pa v diskusijo ne bo vklju\u010dil anatomije konjevih ust ali povr\u0161ine, ki nosi brzdo, ali to\u010dke pritiska. Le … \u21e8<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":5542,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[192,191,190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8722"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8722"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8722\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8723,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8722\/revisions\/8723"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/5542"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8722"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8722"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8722"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}