{"id":8751,"date":"2020-04-14T09:35:51","date_gmt":"2020-04-14T08:35:51","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=8751"},"modified":"2020-04-14T09:35:51","modified_gmt":"2020-04-14T08:35:51","slug":"pomagajmo-konju-pri-ucenju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/pomagajmo-konju-pri-ucenju\/","title":{"rendered":"Pomagajmo konju pri u\u010denju"},"content":{"rendered":"

Premagajmo konjev strah<\/strong>
\nPrestra\u0161en konj se zelo te\u017eko u\u010di, ker je neprenehoma v obrambnem polo\u017eaju in pripravljen na odpor. Njegova dejanja so bolj reakcije kot pa odzivi na jaha\u010deve zahteve, hkrati pa so lahko tudi nevarna zanj ali za jaha\u010da. Konj se lahko nau\u010di sprejemati nove stvari, \u010de si njegov u\u010ditelj pridobi spo\u0161tovanje in zaupanje. Razlika med toleranco<\/strong> in sprejemanjem<\/strong> je \u017eivljenjsko pomembna. Konj, ki sprejme<\/strong> situacijo, ostane spro\u0161\u010den. \u010ce dogajanje samo tolerira<\/strong>, bo zaradi stresa vedno na robu, preko katerega ga lahko potisne \u017ee malenkost in tako je nenehna gro\u017enja in nevarnost. Konj lahko postane tudi zaprt vase in vsaka njegova reakcija nas preseneti ali spravi v nevarnost. V kasnej\u0161ih prispevkih bomo podrobneje spregovorili tudi o desenzitivaciji (neob\u010dutljivosti na nekaj), preko katere premagamo konjev strah. Gre za eno prvih faz v u\u010dnem procesu, pomaga pa nam, da v kasnej\u0161em treningu \u201ezahtevamo\u201c spo\u0161tovanje brez strahu in dose\u017eemo pozitivno odzivanje brez negativnih reakcij.<\/p>\n

Prislu\u017eimo si spo\u0161tovanje<\/strong>
\n\u00bbTe\u017eavnim\u00ab konjem primanjkuje tako zaupanja kot tudi spo\u0161tovanja. Strah jih prepri\u010duje, da bi morali pobegniti od tega, za kar \u010dutijo, da je nevarno. Tak\u0161ne reakcije imajo lahko resne posledice, konji se navadijo npr. brcati, prerivati se ali celo podreti trenerja.<\/p>\n

Konj se mora nau\u010diti spo\u0161tovati na\u0161 osebni prostor. S tem, ko nadzorujemo njegovo gibanje, mu dajemo vedeti, kdo \u00bbvodi ples\u00ab. Tega se nau\u010dimo skozi razli\u010dne vaje dela na tleh. Moramo znati nadzorovati prve noge, da nas ne bi pohodil, in zadnje noge, da nas ne bi brcnil. Postopki pa se odra\u017eajo tudi na konjevem psihi\u010dnem in \u010dustvenem po\u010dutju. \u010ce se ukvarjamo samo s fizi\u010dnim delom in nam je glavni cilj, da ga izmu\u010dimo (ker si mislimo, da potem ne bo ve\u010d imel energije, da bi po\u010del \u00bbneumnosti\u00ab) ima to lahko zelo \u0161kodljive posledice za njegov psihi\u010dni razvoj. Morda banalen primer, pa vendar: zapornik, ki dnevno fizi\u010dno vadi in uporablja svojo energijo, bo tudi iz dneva v dan fizi\u010dno mo\u010dnej\u0161i. Vendar pa, \u010de se nih\u010de ne ukvarja z njim na psihi\u010dni bazi, bo ostal ne samo gro\u017enja za skupnost, ampak bo, ko pride iz zapora, tudi fizi\u010dno zdr\u017eljivej\u0161i in mo\u010dnej\u0161i.
\nSkozi u\u010denje osnov naj bi bil konjev razvoj v slede\u010dem vrstnem redu:
\n1. miseln
\n2. \u010dustven
\n3. fizi\u010den<\/p>\n

Razvijanje zveze<\/strong>
\nZveza je nevidna povezava, ki zdru\u017euje \u010dloveka in konja. Ne gre za fizi\u010dno vez, le za rezultat skupnih interesov in nenehne pozornosti. Tak\u0161na zveza nam omogo\u010da, da smo prisotni ne samo na konjevem hrbtu ampak tudi v njegovih mislih. Ker se tega zaveda, se tudi po\u010duti varnega. Pomaga mu, da temelji odnos na izmenjavi in ne na podrejanju, saj je prisoten in dejaven v partnerstvu v isti meri kot njegov jaha\u010d.<\/p>\n

Biti razumljeni in sposobni motivirati<\/strong>
\nObstajajo razli\u010dni na\u010dini pritiska. Fizi\u010dni pritisk je otipljiv, drugi niso. Lahko \u00bbpoganjamo\u00ab konja tudi brez fizi\u010dnega kontakta. Konji premikajo druge konje le z uporabo govorice telesa. Na primer, dominanten konj bo polo\u017eil u\u0161esa po sebi in s tem povedal drugim, naj se umaknejo ali bodo prejeli brco. Drugi konji razumejo sporo\u010dilo in se ravnajo skladno z njim. Pozitivni odziv na pritisk je umikanje, negativni pa ignoriranje sporo\u010dila ali celo kljubovanje.<\/p>\n

Pri u\u010denju konj uporabljamo oboje:
\n– fizi\u010dni oziroma otipljiv pritisk, ki ga lahko imenujemo \u00bbsledenje ob\u010dutku\u00ab,
\n– pritisk brez fizi\u010dnega kontakta, ko konj reagira na govorico telesa, kar lahko imenujemo \u00bbsledenje sugestiji\u00ab.<\/p>\n

Potem pa je tu \u0161e miselni pritisk. Ko se konj znajde v neugodni situaciji, ga ta miselni pritisk vzpodbuja da i\u0161\u010de dve glavni \u00bbspodbudi\u00ab: tola\u017ebo in varnost. Zato moramo pri u\u010denju te\u017eiti k temu, da naredimo ne\u017eelene stvari manj ugodne zanj in tiste, za katere \u017eelimo, da jih naredi, la\u017eje.
\nZelo pomembno je, da razumemo, da neugodje ni sinonim za bole\u010dino oziroma nasilje;<\/strong> \u017ee navadna muha je lahko neugodna za konja….<\/p>\n

Obstajata dva na\u010dina za podkrepitev u\u010denja:
\n– negativna podkrepitev \u2013 s tem, ko ob pravilnem odzivu ustavimo stimulacijo<\/strong>, dajemo konju ugodje;
\n– pozitivna podkrepitev – ko dose\u017eemo<\/strong> \u017eelen odziv, konja takoj nagradimo<\/strong>.<\/p>\n

Noben na\u010din ni samo pravilen ali samo napa\u010den. Pomembno je vedeti kako in kdaj uporabljati enega ali drugega. Sta dve mo\u017eni razlagi zakaj konj ne dela tisto, kar od njega \u017eelimo:
\n– ker mu izvedba zahtevanega ne prinese ugodja ali
\n– ker mu ne-izvedba zahtevanega ne prinese neugodja.<\/p>\n

Pravi konjar bo pre\u017eivel celo svoje \u017eivljenje v iskanju popolnega ravnovesja.<\/strong><\/p>\n

\u010ce preve\u010d pritiskamo na konja, je v stresu, in potem ga je te\u017eje u\u010diti. Vendar, \u010de preve\u010d izrabljamo podkupovanje, kot so koren\u010dki ali sladkor\u010dki, izgubimo spo\u0161tovanje. Konj ne bo motiviran, da bi iskal prave odgovore. Dajanje pribolj\u0161kov ni napaka, a vedeti moramo kdaj in kako jih uporabljamo. S tem, da \u201epovzro\u010dimo\u201c da je konju neugodno, ko naredi kaj \u201enarobe\u201c, in ugodno, ko naredi \u201eprav\u201c, bo precej naravno posku\u0161al najti na\u010din, da bi se po\u010dutil ugodno. Med tem procesom bo spoznal, kaj jezdec od njega \u017eeli. To je idealna situacija: jezdec in konj delita isto idejo. Konj zlo\u017ei svojo sestavljanko ne da bi jezdec uporabil fizi\u010dno silo.<\/p>\n

Enako pomembno je vedeti kdaj osvoboditi pritisk kot kdaj ga uporabiti. Pritisk, ki ga uporabimo na konju, mu ni toliko pomemben kot trenutek, ko popustimo<\/strong>.<\/p>\n

AQHA Fundamentals of Horsemanship, odlomek<\/p>\n

Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Premagajmo konjev strah Prestra\u0161en konj se zelo te\u017eko u\u010di, ker je neprenehoma v obrambnem polo\u017eaju in pripravljen na odpor. Njegova dejanja so bolj reakcije kot pa odzivi na jaha\u010deve zahteve, hkrati pa so lahko tudi nevarna zanj ali za jaha\u010da. Konj se lahko nau\u010di sprejemati nove stvari, \u010de si njegov u\u010ditelj pridobi spo\u0161tovanje in zaupanje. Razlika med toleranco in sprejemanjem je \u017eivljenjsko pomembna. Konj, ki … \u21e8<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":8752,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[187,190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8751"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8751"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8751\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8755,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8751\/revisions\/8755"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8752"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8751"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8751"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8751"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}