{"id":8952,"date":"2020-11-13T14:10:07","date_gmt":"2020-11-13T13:10:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=8952"},"modified":"2022-02-17T13:06:44","modified_gmt":"2022-02-17T12:06:44","slug":"ucenje-ucenja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/ucenje-ucenja\/","title":{"rendered":"U\u010denje u\u010denja"},"content":{"rendered":"

Nekateri konji se u\u010dijo bolje kot drugi \u2013 in tu razkrivamo, zakaj.<\/strong><\/p>\n

\u010ce bi vas kdo vpra\u0161al, kaj dolo\u010da konjevo sposobnost u\u010denja, kaj bi odgovorili? So eni konji bolj\u0161i (ali slab\u0161i) u\u010denci kot drugi? In ali lahko vplivamo na konjevo sposobnost u\u010denja?<\/p>\n

Da.<\/p>\n

Konjeva sposobnost u\u010denja je v veliki meri diktirana z njegovimi preteklimi izku\u0161njami. Je bilo va\u0161emu konju omogo\u010deno, da raziskuje, z ali brez jaha\u010da, je bil v okoli\u0161\u010dinah, ki so od njega zahtevale iskanje pravega odgovora, ali pa je bilo vse mikrozorganizirano in prisiljeno v specifi\u010den odgovor?
\nKonji, katerim so bile dane mo\u017enosti, da raziskujejo situacije in delajo napake, so bolj\u0161i u\u010denci, Ti konji so se nau\u010dili u\u010denja.
\nKonj, ki je izpostavljen ne\u0161tetim izku\u0161njam, ima obse\u017enej\u0161a dendriti\u010dna polja (povezave med nevroni v mo\u017eganih) in s tem pove\u010dane sposobnosti pri odlo\u010danju in u\u010denju.
\nPrimerjajmo konja, ki je ve\u010dino svojega \u017eivljenja pre\u017eivel v boksu, ali pa mu je bila odvzeta mo\u017enost dru\u017eenja z drugimi konji, in divjega mustanga, ki je \u017eivel v \u010dredi v naravi. Prvi najbr\u017e ni imel veliko prilo\u017enosti komunicirati z drugimi konji ali pridobiti stimulacije iz razli\u010dnih okolij. Po drugi strani pa je mustang, ali vsak prosto\u017eive\u010di\/pa\u0161ni konj, v skladnosti z dinamiko \u010drede in strokovnjak pri premagovanju razli\u010dnih terenov in situacij. Tak\u0161na dva konja predstavljata zelo razli\u010dni u\u010dni okolji in imata dvoje nasprotnih si dendriti\u010dnih polij.
\nPovezave v mo\u017eganih uhlevljenega konja bi lahko primerjali z obrezanim drevesom z redkimi vejami, medtem ko nevtronske povezave pri mustangu spominjajo na velik figov grm z ogromno prepletenimi vejami.
\n\u010ceravno nikoli ni videl \u010dloveka, je mustang bolj\u0161i u\u010denec. Sposoben je uporabiti razvito dendriti\u010dno polje kot mre\u017eo in izrabiti pretekle izku\u0161nje, narediti nove povezave in enostavneje premagovati nove izzive. M. Black pravi konjem, ki so tega sposobni \u2013 ne samo mustangi \u2013 konji iz \u00bbelitne posebne enote\u00ab.
\nTak\u0161ni konji so sposobni funkcionirati na psihi\u010dno enakem nivoju kot mustangi. Se pravi, da so sposobni povezati nove izku\u0161nje s preteklimi, kar jim da rahlo\u010dutnost, \u017eeljo in energijo opravljati nove naloge.
\nMorda je to malo ekstremen primer, a princip je povsem preprost: s tem, ko dovolimo konjem, da sami najdejo pravilni odgovor namesto da jim ga mi vsiljujemo, oblikujemo voljnega konja, ki se bo znal u\u010diti.<\/p>\n

Zapu\u0161\u010danje zone udobja<\/strong>
\nDo u\u010denja pride z ali pa brez nadzora. Morda si mislimo, da moramo biti prisotni na uri u\u010denja, na primer, kako pre\u010dkati potok ali stopiti na prikolico. A resnica je ta, da u\u010denje pogosto izhaja iz konjeve radovednosti.
\nKot primer si poglejmo pre\u010dkanje potoka. Medtem ko ga nekateri konji pre\u010dkajo brez kakr\u0161ne koli drame, se ga bodo drugi izogibali, kot da tik pod povr\u0161jem na njih pre\u017ei po\u0161ast iz Loch Nessa.
\nPredstavljajmo si, kako bi se to spoznavanje s potokom odvijalo, \u010de je pla\u0161en konj brez \u010dlovekovega nadzora. Verjetno bi potok najprej samo pogledoval od dale\u010d, morda bi celo naredil po\u017eirek, z nogami stoje\u010d \u010dvrsto na trdi podlagi. Domnevajmo, da potem iztegne svoj vrat in nos kolikor se da najprej in raziskuje po povr\u0161ini vode. Zamislimo si zdaj, da mu zaradi tega zdrsne in z nogo pljuskne v vodo. Prav gotovo se bi prestra\u0161il in sko\u010dil nazaj na \u00bbvarno\u00ab. A \u017ee \u010dez trenutek se bo njegova radovednost spet zbudila in s\u010dasoma bo po korakih prilezel na drugo stran potoka.
\nSeveda se to ne bi zgodilo \u010de svoji radovednosti ne bi dovolil, da preizku\u0161a njegove meje. Da pride do u\u010denja, mora biti konj radoveden in se pripravljen gnati do meje udobja. Konji se u\u010dijo, ko postanejo radovedni ali pridejo v rahlo stresno, \u010duje\u010de stanje.
\nKo je radovednosti ugodeno ali se \u010duje\u010dnost pomiri, se konj vrne v tako imenovano homeostazo (udobje, nevtralno stanje) in pri\u010daka ga doza dopamina. To je nevrohormon, ki se spro\u0161\u010da v mo\u017eganih – hormon dobrega po\u010dutja.<\/p>\n

Ljubezen do u\u010denja<\/strong>
\nKonji, tako kot ljudje, u\u017eivajo v dozi dopamina, ki jih \u00bbzadene\u00ab med u\u010denjem. Kot bi dobil kos najbolj\u0161e \u010dokolade, kar se je da kupiti, le da je zastonj in brez kalorij!
\nKot jaha\u010di lahko pospe\u0161imo ta naravni proces u\u010denja, da mi dose\u017eemo svoje cilje medtem ko konji dobijo svoje \u00bbpribolj\u0161ke\u00ab. Klju\u010d do tega je upo\u0161tevanje konjevega naravnega vedenja pri u\u010denju. Vrnimo se nazaj k potoku, tokrat z jaha\u010dem na konjevem hrbtu.
\nRecimo, da konj pride do roba potoka, potem pa se vkoplje. Kak\u0161en jaha\u010d se bo razo\u010daran obrnil nazaj, spet drugi bo cukal, brcal in celo vlekel konja \u010dez vodo. In \u010de jima uspe pre\u010dkati, bosta oba, konj in jaha\u010d, maksimalno v stresu.
\nZapomnite si, konjevo naravno obna\u0161anje nam pove, da naj bi konjar \u00bbpotisnil\u00ab konja samo do roba njegove cone udobja in naredil premor medtem ko konj raziskuje vsako novo podro\u010dje ki mu ponuja nagrado (v obliki doze dopamina\/udobja).<\/p>\n

Vzemite konja v obzir<\/strong>
\nRaz\u010dlenimo \u0161e bolj to pre\u010dkanje potoka. Konji ne vidijo sveta okoli sebe enako kot \u010dlovek. \u010ceprav vidijo skoraj vse okoli sebe, kak\u0161nih 300 stopinj, je njihov pogled v vertikali zelo omejen. Ravno tako ne vidijo direktno pred in za sabo. To pomeni, da konj mora premikati glavo gor in dol ter levo in desno, da bi si dobro ogledal potok. (Namig: tudi ko premagujeta neraven, strm teren, imejte v mislih, da mora imeti sam kontrolo nad svojo glavo. Mora videti, kam lahko varno stopi!) Morda bo \u017eelel pribli\u017eati nos k gladini potoka, jo ovohati in se je dotakniti z br\u010dicami (dolge dlake okoli nosu in ust so mo\u010dni senzori\u010dni organi, ki po\u0161iljajo signale v mo\u017egane!) ter zbrati karseda \u010dim ve\u010d informacij o okolju.
\nS tem, ko mu dovolimo raziskovanje in hkrati potiskamo iz cone udobja in ponujamo po\u010ditek, da nagradimo napredek, gradimo konjevo samozavest. Resni\u010dna nagrada pride v obliki dopamina. Raziskovanje, skupaj z nagrado, naredi u\u010dni proces za pozitivno izku\u0161njo.<\/p>\n

U\u010denje in raziskovanje<\/strong>
\nPomislite na motivacijske citate, ki si jih lepimo za stene in \u00bbzidove\u00ab, kot je na primer \u00bb\u017divljenje se pri\u010dne na robu cone udobja.\u00ab
\nEnako velja za konje. Morajo biti radovedni, morajo raziskovati in zapustiti cono udobja, da bi se \u00bbzgodilo\u00ab u\u010denje. \u010ce nikoli ne zapustijo cone udobja, ne bodo nikoli vedeli ve\u010d o \u017eivljenju kot vedo sedaj.
\nTo velja za veselje do u\u010denja in tudi za naval dopamina.
\n\u00bb\u010ce nikoli ne pripravi\u0161 konja, da stopi iz cone udobja, nikoli ne bo iskal udobja,\u00ab pravi M. Black.
\nTo, da nau\u010dimo konja da raste na ra\u010dun svoje cone udobja in da takrat, ko je izven nje, i\u0161\u010de re\u0161itev, pride prav, ko se znajdemo v tvegani, negotovi situaciji.
\n\u00bbV\u010dasih, med jahanjem, morate konju pokazati, da lahko pre\u017eivijo v pani\u010dni situaciji,\u00ab pravi dr. Peters. \u00bbNe bodo zanesljivi vse dokler jih ne postavite v tak\u0161no situacijo in jim ponudite mo\u017enost, da najdejo tola\u017ebo ali pot nazaj v homeostazo sami na svoj na\u010din. Tako bodo rasli in se u\u010dili, izpostavljeni novim in novim situacijam izven svoje cone udobja. A obseg homeostaze bo zelo majhen, \u010de jih boste dr\u017eali v varnem mehur\u010dku.\u00ab
\nNaj se va\u0161 konj u\u010di. Dovolite mu, da raziskuje. Zgradil bo svoja dendriti\u010dna polja, na\u0161el zadovoljstvo v u\u010denju in pridobil samozavest, da bo raziskoval in premagoval nove izzive.<\/p>\n

Martin Black in dr. Stephen Peters, learning to learn; Evidence-Based Horsemanship<\/p>\n

Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nekateri konji se u\u010dijo bolje kot drugi \u2013 in tu razkrivamo, zakaj. \u010ce bi vas kdo vpra\u0161al, kaj dolo\u010da konjevo sposobnost u\u010denja, kaj bi odgovorili? So eni konji bolj\u0161i (ali slab\u0161i) u\u010denci kot drugi? In ali lahko vplivamo na konjevo sposobnost u\u010denja? Da. Konjeva sposobnost u\u010denja je v veliki meri diktirana z njegovimi preteklimi izku\u0161njami. Je bilo va\u0161emu konju omogo\u010deno, da raziskuje, z ali brez … \u21e8<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":8955,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[187,188],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8952"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=8952"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8952\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":8954,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/8952\/revisions\/8954"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/8955"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=8952"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=8952"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=8952"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}