{"id":9198,"date":"2021-07-06T14:09:33","date_gmt":"2021-07-06T13:09:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/?p=9198"},"modified":"2021-07-06T14:09:33","modified_gmt":"2021-07-06T13:09:33","slug":"lynn-palm-sporazumevanje-brez-besed-3","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/lynn-palm-sporazumevanje-brez-besed-3\/","title":{"rendered":"Lynn Palm: Sporazumevanje brez besed (3)"},"content":{"rendered":"<p style=\"text-align: justify;\">Nadaljevanje <a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/lang\/sl-sl\/2021\/05\/lynn-palm-sporazumevanje-brez-besed-1\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">TEGA <\/a> in <a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/lang\/sl-sl\/2021\/06\/lynn-palm-sporazumevanje-brez-besed-2\/\" target=\"_blank\" rel=\"noopener\">TEGA<\/a> prispevka.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Usta<\/strong><br \/>\nKonj, ki \u00bb\u017eve\u010di jezik\u00ab ali nenehoma nekaj po\u010dne z usti, ko nima brzde v njih, sporo\u010da, da se bodisi dolgo\u010dasi, ali pa je razdra\u017een, nervozen, morda frustriran. Spro\u0161\u010dena, mehka in zaprta usta govorijo ravno nasprotno: konj je umirjen in voljan sodelovati. Moramo pa razlikovati med slednjimi in pa usti, ki so zaradi strahu, nerazumevanja, nervoze, stisnjena skupaj in trda \u00bbkot kamen\u00ab. Pri u\u010denju novih stvari se s tem dostikrat sre\u010damo, in \u010de konju pravilno razlo\u017eimo, kaj \u017eelimo od njega in nas on razume, nam to poka\u017ee s sprostitvijo ustnic in \u00bb\u017eve\u010denjem\u00ab ter oblizovanjem. Gre za tipi\u010dni trenutek pri u\u010denju, ko si oddahne in se sprosti.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">\u0160e ve\u010d lahko izvemo, ko ima v ustih brzdo. Spro\u0161\u010dena usta so vedno najbolj odzivna usta, zato seveda najraje vidimo, da konj brzdo dr\u017ei z mehkimi ustnicami. Po\u010dasni premiki brzde po ustih so znak, da si bodisi name\u0161\u010da brzdo ali pa pomaga kro\u017eiti slini, kar je v redu. Prav tako se lahko za\u010dne ukvarjati z brzdo, \u010de od njega zahtevamo nekaj novega, zahtevnej\u0161ega, a to je \u0161e vedno sprejemljivo.<br \/>\nVse ostalo hitro in pogosto premikanje ter izogibanje brzdi so znaki fizi\u010dnih te\u017eav, bodisi zaradi menjave zob, vol\u010djih zob, \u0161pic oz. kapic ali pa zaradi premo\u010dne roke jaha\u010da in neustrezne brzde. Seveda obstaja tudi \u00bbpsihi\u010den\u00ab razlog. Konj, ki brzdo hitro \u00bbpremetava\u00ab po ustih, zna biti (preve\u010d) stimuliran, \u00bbnabrit\u00ab, nervozen, v strahu, negotov ali v napetem pri\u010dakovanju (npr. pri kak\u0161nem od hitrostnega dogodka).<br \/>\nOdpiranje ust je \u0161e ena od te\u017eav, s katero se lahko sre\u010damo. Western uzda nima nosnika, ki bi omejeval odpiranje ust in konj hitro ugotovi, da se brzdi lahko izogne. Vendar re\u0161itev tega ni namestitev tesno zapetega nosnika. Konj nam namre\u010d sporo\u010da, da smo z namigi preko brzde premo\u010dni, zato moramo najprej odpraviti razlog za tako po\u010detje in kontrolirati svojo roko ter pritisk, ki ga povzro\u010damo.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>O\u010di<\/strong><br \/>\nVeliko, temno, prijazno oko je znak inteligentnega in zaupljivega konja. Ne glede na samo fizi\u010dno velikost o\u010desa pa je raz\u0161irjen pogled znak, da je konj vznemirjen, bolj, kot se dviguje zgornja veka, bolj je vznemirjen ali zaskrbljen. Vsekakor je to lastnost, podobna \u010dlove\u0161ki, ravno tako kot oko, ki se zo\u017ea, ko se konj razjezi. Pri komunikaciji pa moramo upo\u0161tevati tudi dejstvo, da mu je zaradi tega, ker je \u00bbplen\u00ab, narava dala sposobnost zelo dobro videti stvari v daljavi. Govorimo torej o daljnovidnosti. Ta mu v primeru, \u010de se po\u010duti ogro\u017eenega ali je prestra\u0161en, omogo\u010da, da lahko pravo\u010dasno pobegne od nevarnosti. Po drugi strani pa to pomeni, da so predmeti, ki jih gleda zelo od blizu, pogosto \u00bbzabrisani\u00ab in jih te\u017eko jasno razlo\u010di. Dodatno pa ima konj \u0161e monokularni in binokularni pogled na svet. Monokularen pogled pomeni, da z vsakim o\u010desom vidi razli\u010dne stvari oziroma razli\u010dni sliki okolice. Binokularen pogled pa je, ko se skoncentrira na en predmet z obema o\u010desoma hkrati. To mu vzame nekaj \u010dasa, saj so o\u010di postavljene precej narazen in jim slika mirujo\u010dega predmeta \u00bbska\u010de\u00ab levo \u2013 desno.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><strong>Ko\u017ea<\/strong><br \/>\nKonji s fino, tanko dlako in ko\u017eo so skoraj praviloma bolj ob\u010dutljivi od tistih z bolj grobo dlako in debelej\u0161o ko\u017eo. Ob\u010dutljiv konj nam veliko pove tudi preko svoje ko\u017ee, saj z njo dostikrat trza, kot bi se nanj usedla muha, vendar nam samo na svoj na\u010din sporo\u010da, da mu nekaj ni v\u0161e\u010d.<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Lynn Palm za American Quarter Horse Journal<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\">Prevod in priredba: DoroTeja<\/p>\n<p style=\"text-align: justify;\"><span style=\"color: #808080;\"><em>Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poi\u0161\u010dejo nasvet kvalificiranega veterinarja in\/ali strokovnjaka preden za\u010dno s kakr\u0161no koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.<\/em><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Nadaljevanje TEGA in TEGA prispevka. Usta Konj, ki \u00bb\u017eve\u010di jezik\u00ab ali nenehoma nekaj po\u010dne z usti, ko nima brzde v njih, sporo\u010da, da se bodisi dolgo\u010dasi, ali pa je razdra\u017een, nervozen, morda frustriran. Spro\u0161\u010dena, mehka in zaprta usta govorijo ravno nasprotno: konj je umirjen in voljan sodelovati. Moramo pa razlikovati med slednjimi in pa usti, ki so zaradi strahu, nerazumevanja, nervoze, stisnjena skupaj in trda &hellip; <a href=\"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/lynn-palm-sporazumevanje-brez-besed-3\/\" class=\"more-link\">\u21e8<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":9199,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"ngg_post_thumbnail":0},"categories":[187,191,190],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9198"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=9198"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9198\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9201,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/9198\/revisions\/9201"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media\/9199"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=9198"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=9198"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.vascerquarterhorses.com\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=9198"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}