Martin Black: Razumimo funkcijo konjevega zadnjega dela

Včasih rešitev vašega problema leži za sedlom.

Ljudje za težave, ki jih imajo s svojimi konji, zelo pogosto krivijo prvi del konja, plečko, vrat in glavo. A pogosteje kot ne je to, kar se dogaja spredaj, rezultat tega, kar se dogaja za sedlom.

Kolikokrat se ozremo na zadnji del konja, da bi našli rešitev? Morda si mislimo, da vidimo problem (npr. glava se dvigne, ko konja poprosimo za odstopanje, ali pa ne seže s prvimi nogami dovolj daleč, ko se obrača), a gre v bistvu za posledice.

Kako doseči, da bi imel več koraka s prvimi nogami pri obračanju? Edini način za konja da dvigne svoj prvi del je, da postavi zadnji nogi bolj podse. Le tako lahko nosi več teže zadaj in zmanjša težo, ki jo nosijo prve noge. Ko se prvi del premika lateralno in naprej in zadnja noga vleče v nasprotno stran, se ustvarja centrifugalna sila. To omogoči prvi nogi, da podaljša korak in poveča hitrost, to pa pomaga konju izvesti enakomeren in gladek obrat ali »močnejši« krog pri galopiranju. Konjeva hitrost gibanja je omejena z zamahom prvih nog, a centrifugalna sila lahko podvoji ali potroji hitrost prvega dela.

Pri odstopanju bo konj delal bolj svobodno, če se zadnja noga dvigne pred nasprotno prvo nogo, kot če se najprej dvigne prva noga. Ko odstopanje začne zadnji del, je kot bi vlekel verigo. Od vratu do ledij bo konj raven in deli telesa si bodo sledili kot členki sledijo en drugemu. Ko pa odstopanje začne prvi del, konj dvigne glavo, telo se zvije in dobimo tak odziv, kot bi poskušali verigo porivati.

Posvetimo se še malo odstopanju. To je počasna vaja in če imate pomočnika, ki bi vam klical noge, da bi občutili, katera se premika, bi morda bolje občutili kaj se dogaja pod konjevim trupom.
Počasi začnite jemati popuščenost iz vajeti – vzpostavite kontakt preko vajeti z brzdo – in nehajte vleči ter držite enakomeren pritisk takoj, ko začutite, da imate konjevo pozornost. Potem s svojo levo nogo potisnite zadnji del v desno za en korak, pa z desno v levo za en korak. Bodite pripravljeni ustaviti prvi del, da ne gre naprej ali postrani, a ne vlecite za vajeti, da bi premaknili prvi del konja nazaj.


Če prvemu delu blokirate gibanje naprej ali postrani in ohranjate zadnji del aktiven, konj ne bo dolgo toleriral ustvarjen „pritisk“ in bo iskal pot iz te situacije. Ko stopi korak nazaj, popustite in ga pustite stati. Potem, ko počiva enako dolgo kolikor je delal (razmišljal), da najde izhod iz postavljene situacije, ga spet poprosite za isto. Drugi poizkus bi moral vzeti manj časa. Če se v tretjem poizkusu zdi, da se je konju počasi začelo svitati, se od te vaje za kratek čas oddahnita.

Odstopanje ni enostavno ali naravno za konja. Prav hitro lahko naredimo preveč (beri: preforsiramo) na začetku. Razvijanje razumevanja je bolj pomembno od dobivanja velikih rezultatov na začetku šolanja. Ko naš konj dobro razume, lahko prosimo za večje rezultate. Če jih ne dobimo, pomeni, da še vedno manjka razumevanja.

Obstaja več poti do Rima. To je samo vprašanje kako hitro ali ugodno si začrtamo našo pot. Če lahko razumemo, kaj so naše ovire pri treniranju konja, lahko naredimo naše potovanje lažje in hitrejše.

Martin Black, martinblack.net

prevod: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.