Bill Dorrance: Kako pomembno je čutenje za konje, 3. del

Konj vam na svoj način poskuša povedati, kako čuti, kakor pač najbolje zna

Oseba z izkušnjami okoli konj vas lahko usmeri k prepoznavanju tistih malih namigov, ki jih kaže konj, ko je zaradi nečesa zaskrbljen ali česa ne razume. Če oseba, ki dela s konjem, ve, kaj išče, ji izraz na konjevem obrazu in premikanje telesa jasno nakazuje, da mu nekaj povzroča nelagodje ali ga plaši, še preden zadeva postane neobvladljiva. Izkušeni konjarji lahko jasno ločijo med nečim, kar bo pri konju povzročilo, da bo neobvladljiv, in drugimi stvarmi, ki samo odvračajo pozornost in pri konju povzročajo nejevoljo. Nekatere zadeve ga lahko precej razburijo, a jih vseeno še tolerira. Sčasoma vam bo boljše razumevanje pomagalo pri prepoznavanju razlike.

Razumevanje konja je neke vrste umetnost. Mislim, da bi z eno besedo lahko to tako opisali. Je več kot znanje. Je občutek o konjevem stanju uma in njegovem razmišljanju o stvareh. Tega se ne da naučiti iz knjig in videov. Ta sposobnost nastaja z izkušnjami. Odraža globje razumevanje konja, kot ga ima večina ljudi, in ima temelje, zrasle na urah in urah opazovanja in na čutenju, ki je dvosmerno. Komunicirati je treba z veliko konji, preden oseba lahko prepozna pomembne drobne informacije, ki te opozorijo in pripravijo. Da preprečiš težave, ali pa, če je do tega že prišlo, da preusmeriš konja in mu ponudiš podporo pri premagovanju težave, ki ga pesti.

Kdorkoli z iskreno željo po doseganju takšne povezave s konjem lahko razvije to sposobnost. Imeti je treba čas in nekoga bolj izkušenega, ki tu in tam pomaga. Glavni vir informacij pa prihaja direktno od konja. In če konji niso del vsakodnevnice že od malih nog naprej, to ni tako enostavno kot za nekoga, ki je rasel z njimi. A kljub temu človek lahko vseeno postane precej izurjen.

Ko je konj prekomerno izpostavljen (preforsiran)

Ni važno, koliko ima nekdo izkušenj s konji, prej ali slej bo nekaj narejeno, ali ne bo narejeno, kar bo povzročilo da bo konj postal prekomerno izpostavljen, preforsiran. To se nanaša na karkoli, čemur se konj ne more prilagoditi, ne more fizično izvesti ali mu ne ustreza, ker ni predstavljeno na način, kako on dojema stvari. Pripelje ga daleč stran iz njegove cone udobja, izgubi povezavo s človekom in to pomanjkanje razumevanja ga psihično tako prizadene, da se v trenutku pokaže tudi navzven, fizično.
Ko je konj preforsiran v nekih zmernih mejah, lahko pokaže znake nejevolje ali nervoze (kot je znojenje, škrtanje z zobmi, zadrževanje diha, nabijanje z nogo ali poplesavanje na mestu). Na drugi strani pa je to, čemur se moramo poskusiti izogniti, ker lahko pripelje do katastrofe. Takšnega obnašanja ne rabim opisovati, ker se ga ne da zgrešiti, ko se zgodi. Moramo biti zelo pazljivi, pozorni in pripravljeni, da že v štartu ne porinemo konja v situacijo, ki pripelje do hudega preforsiranja.
Seznam situacij je obsežen, a navedel bom le nekaj primerov. Gre za stvari, ki jih ljudje počno, recimo da ne namenoma, konju pa povzročijo več stresa, kot ga je sposoben prenesti.
Bodite še posebej pozorni in se izogibajte narediti stvari kot so:
Prvič privezati konja, ko še ne ve, kaj pomeni, da mora stati pri miru.
Omejiti ga (hobbling), ne da bi ga prej naučili popuščanja pritisku.
Pošteno ga dregniti z ostrogo, za katero ni vedel, da je sploh tam.
Pasti iz mladega konja, ko prvič malo poskoči pri menjavi hoda v kas ali galop.
Udariti ga z brzdo po zobeh.
Pustiti, da si stopi na vajeti.
Sprejati ga s čemerkoli, ko je privezan, preden je spoznan s sprejem (zvokom pršenja) in ga sprejema.
Prisiliti ga, da gre na prikolico, hitro zapreti in se takoj odpeljati.
Dopustiti, da se mu sedlo obrne pod trebuh, ker ste premalo zategnili podprsnico.

Ta kratek seznam naj bi dal ljudem predstavo, česar, upajoč, ne bi nikoli smeli narediti.

Še ena star glede preforsiranja konja. Ni vprašanje, če se bo to zgodilo, ker se bo. Enkrat sigurno. In ko se bo, je na to treba gledati kot na priložnost, da se stvari naslednjič naredijo malo drugače. Ljudje morajo vedeti, da ne govorimo o neuspehu ali polomiji, samo upamo, da bi se določenim zadevam dalo izogniti. Nihče ne more predvideti, kako točno bo kak konj reagiral v kakšni situaciji. Dejstvo je, če vaš konj ni dovolj pripravljen prenesti stvari, s katerimi se srečuje, se bo to dogajalo tudi, ko vas ni zraven. Lahko le upate, da boste bolj pozorni in čuječi ko ste v konjski družbi in bolje pripravljeni pomagati konju biti psihično stabilen in zbran, na pravi poti.

Bill Dorrance, True Horsemanship Through Feel

prevod: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.