Gwynn T. Weaver: Nekaj misli o hakamorju, 1. del

Umetnost učenja konja, da nosi brzdo
Vaquerosi so ponosni na to, da vložijo v šolanje delovnega konja toliko časa, koliko ga le-ta potrebuje. Zato nikoli ne govorijo o rokih oziroma času, ki je potreben za izoblikovanje popolnega konja. Le-ta mora biti izjemno lahko odziven in poslušen na najrahlejše jahačevo dejstvo preko vajeti na brzdo, pa tudi okreten, pameten ter zanesljiv.
Čeprav lahko govorimo o določenih korakih in zaporedjih pri urjenju delovnega konja vse do spade brzde, se moramo zavedati, da let, ki so potrebna in zaznavanja oziroma občutka, ki ga oseba rabi, da razvije sebe in konja, ne moremo strniti v kratek članek. Gre za avanturo skozi življenje – tako, ki poudarja besede kot sta »občutek« in »harmonija«, ko govorimo o konjih.

Kaj je hakamor?
Najprej razjasnimo pojem »hakamor«. To je western uzda brez brzde, sestavlja pa jo bosal, del ovalne oblike, ki ga konju nataknemo preko nosa, nanj pa privežemo vajeti, t.i. mecate, ki je iz enega kosa. Celoto zaključi usnjen oglavni del. Najdemo jih v različnih velikostih in debelinah (premerih), pa tudi narejene iz različnih materialov. Obvezna pa je uporaba naravnih materialov, ker se prilagajajo obliki in temperaturi živali ter dihajo in so prizanesljivi … Večina tradicionalno izdelanih hakamorjev je iz pletene surove goveje kože. Tisti tadobri so opleteni okoli naravnega jedra, ki je lahko stara, izrabljena reata ali celo kos stare mecate, spletene iz konjske žime. Sredica se opleta z od osem do dvaintridesetimi ozkimi trakovi iz surove kože. Povprečno se jih uporablja od dvanajst do šestnajst, treba pa je vedeti, da s številom trakov raste tudi cena hakamorja. Včasih mojster za popestritev vplete tudi trakove iz temnejšega usnja.
V grobem lahko tipe hakamorja razdelimo v tri skupine, glede na njihov premer, ki tudi določa fazo uporabe. Prvi, najdebelejši, se uporablja samostojno in ima premer od 0,95 cm do 2,2 cm. Naslednji so hakamorji, imenovani tudi »bosalita« ali pa »pencil bosal«, ki se uporabljajo pri urjenju konja z dvojnimi vajetmi (v kombinaciji z brzdo), njihov premer je od 0,63 cm pa do 0,80 cm. Tretji, najtanjši, ne presega 0,63 cm v premeru, konj pa ga nosi bolj kot statusni simbol. Označuje končanega konja, nosi se s spade brzdo, ima pa tudi praktičen namen. Vrv, ki je privezana na njegov spodnji del, se med ježo priveže konju okoli vratu, ko pa ga vodimo, se odveže in spremeni v povodec. Tako niti slučajno konja ne vlečemo za vajeti, pripete na spade brzdo.

Kako začeti?
Tradicionalno Vaquerosi začno z mladim konjem delati v hakamorju, čeprav že od prihoda Britancev v staro Kalifornijo vidimo tudi uporabo navadne lomljene brzde, snaffla. Zakaj bi lahko bila navadna brzda boljša izbira za začetek? En razlog je ta, da je sam hakamore dokaj grob in tog in kaj hitro lahko konju z njim ogulimo kožo na čeljustih, ko ga želimo usmerjati in ustavljati – ker mlad konj teh ukazov še ne pozna, je včasih treba dati pač malo močnejši namig. Drugi razlog se neposredno navezuje na prvega: namigi preko navadne lomljene brzde so za mladega konja jasnejši in lažje jih razume. Brzda daje direkten namig, hakamore pa indirektnega. Na primer: ko pri hakamorju potegnemo za levo stran mecate, se ustvari pritisk na desni strani konjeve glave in to ga zmede. Ko potegnemo za vajet, pripeto na navadno brzdo, je ves pritisk samo na eni strani glave.

Upoštevanje sprememb ~ v koraku z materjo naravo
In zdaj neizogibno vprašanje: zakaj torej opustiti navadno lomljeno brzdo in nadaljevati z urjenjem v hakamorju in se potem spet vrniti na brzdo? Odgovor je povsem enostaven in prihaja naravnost iz konjevih ust. Vsakdo, ki zagovarja prednosti hakamorja, ve, da je njegova uporaba tesno povezana s spremembami, ki se dogajajo v konjevih ustih. Gre za menjavo zob in to lahko konju povzroča velike težave pri nošenju brzde. Menjava zob označuje čas, ko se pravi konjar zaveda, da se mora umakniti pred materjo naravo in pustiti konjeva razbolela in občutljiva usta pri miru. Zato v obdobju nekje od tretjega pa vse do petega leta (ali še dlje, če čuti, da konj ni pripravljen za napredovanje v spade brzdo) jaha s hakamorjem. Seveda to ni edini razlog njegovo za uporabo, je pa zelo tehten.

 

Gwynn Turnbull Weaver: Some Thoughts On The Hackamore

Prevod in priredba: Doroteja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.